Dolenjski list

Pred mnogimi leti, ko sem študirala novinarstvo, okrog našega študentskega doma za Bežigradom ni bilo nič drugega kot travniki in vrtovi. Študentje smo si z njih marsikaj privoščili, podnevi smo si pridelke ogledali, ponoči pa pobrali. Neke noči smo v domski avli naleteli na kanadske študente in njihovega dekana, ki so bili v gosteh, in seveda nismo mogli reči, da ravnokar prinašamo zelenjavo s tržnice. Dekan se je nasmejal in nas potolažil, da njihovi študentje niso nič drugačni kot mi iz nadzorovanega socializma. Takrat v bližnjih Klečah še ni bilo Strojanov, sicer bi bili za pokradeno zelenjavo nedvomno krivi oni.

Kako vemo, da se bližajo volitve? Takrat se predvsem v elektronskih medijih (ki so hitrejši) nenehno pojavljajo migranti in Romi, ki da ogrožajo nacijo. Vlada pa, jasno, nič ne naredi. Ravno včeraj zvečer sem gledala dolgo reportažo o nekakšnem izstrelku, ki je napravil dvocentimetrsko luknjo v zemljo, priletel pa je iz romskega naselja. O kmetu v Klečah, ki so ga na njivi pretepli trije mladi Romi, je bilo več poročanja kot o Gazi, zgodba pa nima ne repa ne glave. Manjka zaplet. Recimo – Romi so šli sredi belega dne krast krompir, pa jih je lastnik zalotil. Ampak ne, prišli so k njemu, ga pretepli, mu zlomili ličnico in ga poškropili s solzivcem, potem pa se je ves krvav in oslepljen sam peljal domov. Hm. Oče in sin sta imela potem pred kamerami zavidljiv protivladni politični govor, kapo dol. In Žan Mahnič je na X zapisal, naj se ljudje oborožijo in včlanijo v strelska društva, oni (torej SDS) pa bodo po neizbežni zmagi na volitvah poskrbeli, da tako imenovani prekoračen silobran ne bo več kazniv.

Kaj pomeni prekoračen silobran? Recimo, kmet iz Kleč, ki na svoji njivi puli plevel, bi takoj, ko zagleda tri mladeniče temnih las in zagorele polti, »upravičeno« sklepal, da ga bodo pretepli – in bi potegnil pištolo ter streljal nanje. Nekaj takega počnejo Izraelci v Gazi, ko delijo humanitarno pomoč –  bojijo se (tako se opravičujejo), da bi jih prestradani civilisti napadli. Palestinci imajo torej bogato izbiro: ali umrejo od lakote ali pa se grejo rusko ruleto in računajo, da jih Izraelci tokrat še ne bodo zadeli.

No, smejoči se Žan Mahnič je izzval burno reakcijo – popenili so strelska društva, športniki, umetniki in kakopak politiki s sredinskega in levega konca. Sporočilo? Ne bomo se oboroževali in dopuščali, da po robovih gozdov spet straši kakšna štajerska varda, in tudi vaške straže odpadejo. Kakšne so videti oborožene družbe, kjer je v medijih premalo prostora, da bi vsak dan zabeležili vse incidente, po svetu se razve le o tistih, kjer je bilo ubitih vsaj pet oseb? Povprašala sem prijateljico, ki živi v ZDA – imajo ljudje res pištole po žepih in torbicah? Imajo, pravi. Odkar je Trump, je to še bolj normalno kot prej. Da je problem še večji, imajo dostop do orožja tudi otroci, ki ga med igro in tudi sicer včasih uporabijo, takšnih dram je nešteto. Tri četrtine odraslih Američanov je oboroženih, dovoljenje za orožje pa jih ima dobra polovica. Bi to radi?   

Dolenjci so zelo glasni in jih človek seveda razume, hočejo, da država in policija naredita več za njihovo varnost. Zdi se, da bi se morali vprašati tudi o nekaterih drugih rečeh, recimo o tem, zakaj v Prekmurju z Romi ni veliko več problemov kot z vsemi drugimi prebivalci, na Dolenjskem pa so. Z reporterjem sva hodila po kosovskih mahalah (romskih skupnostih), kjer imajo vodo, elektriko, asfalt, skromne, pa tudi razkošne hiše, vrtec, šolo, vrsto Romov z visoko izobrazbo – in romsko vodstvo, ki ga poslušajo. Zakaj je na Dolenjskem to nemogoče? Zakaj prav tam deklice rodijo pri petnajstih, celo trinajstih, in znova zaženejo krog romskega brezupa? Zakaj nihče ne posluša romskih svetovalcev in učiteljic, ki imajo izkušnje z otroki in znajo našteti vse, kar bi skupnost zanje morala narediti, pa noče in ne zna. In kaj bi morali narediti Romi sami, čeprav jim ni všeč. Večkrat  poslušamo, kako so jim v naselje pripeljali cisterno za vodo, pa so jo prodali … Kdo? Kaj so medtem počeli drugi Romi, ki bi radi imeli vodo? Kako vzpostaviti med »civili« in Romi toliko zaupnosti, da bodo sami delali red med seboj? Barabe iz Kleč so pomagali ujeti prav Romi. Niso vsi iz istega koša, ampak pred volitvami so vsekakor zelo primerni za ribarjenje v kalnem.

Mimogrede, v Klečah sem imela nekoč vrt. Zelenjava je izginjala, vsi smo se pritoževali in krivili prebivalce begunskega taborišča. Potem sem si pobliže ogledala soseda vrtičkarja, ki je nosil domov cele gore paradižnika, imel je pa le pet sadik. Seveda, pobiral je pridelke z drugih vrtov. Ni bil temnolas in temnopolt in zavijal je zelo po gorenjsko. Uredili smo brez pištol. Enkrat smo ga kolektivno nadrli in potem se ni več prikazal.

Uvodnik je objavljen v reviji Jana, št. 30, 29. julij 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana