Osebni arhiv

Zaradi podnebnih sprememb in segrevanja ozračja so v zadnjih letih poletja pri nas precej vroča. Na domačih vrtovih, pa tudi v večjih loncih na balkonih in terasah, zato dobro uspeva andska jagoda ali perujsko volčje jabolko. Agronomka Kristina Škrbec nam je pojasnila, kako rastlino posadimo in skrbimo zanjo, da se bomo v avgustu in septembru sladkali s sladko-kislimi plodovi.

Kulinarika

Osvežilna jagodna pita Darje Končarevič

»Andska jagoda ali perujsko volčje jabolko (lat. Physalis peruviana) je rastlina, ki dobro prenaša vročino. Zadnja poletja pri nas pa so precej vroča. Na domačih vrtovih tako lahko vzgajamo lubenice, melone, melancane in seveda tudi andsko jagodo. Poleg tega so oranžni plodovi, ki imajo okus po ananasu, paradižniku in kosmulji, kar je zelo nenavadna kombinacija, bogati s C-vitaminom. Odlično raste tudi v večjih loncih na sončnih balkonih in terasah,« pove Kristina Škrbec, po izobrazbi univerzitetna diplomirana inženirka agronomije. Že več kot tri desetletja dela v semenarski branži, kjer se ukvarja s semeni vrtnin, začimbnic in cvetlic. V prostem času aktivno vrtnari.

##PAIDBREAK##

Plodovi v lampijončku

»Andska jagoda je okoli 1,5 metra visoka in bujno razvejana rastlina z ovalnimi listi. V naravi, v toplih krajih Južne Amerike, je trajnica. Pri nas pa jo vzgajamo kot enoletnico, saj je občutljiva za mraz. Cvetovi so rumeni, podobni krompirjevim. Iz njih se razvije plod, oranžna jagoda, ki je v rjavkastem plaščku oziroma lampijončku.«

Zakladnica C-vitamina

V Andih so jo gojila že starodavna ljudstva, vključno z Inki. Sladko-kisli plodovi veljajo za zdrave in krepčilne, bogate z vitamini, antioksidanti ter drugimi blagodejnimi snovmi. »Oranžni oziroma zlato rumeni okrogli plodovi v velikosti češnjevega paradižnika so zelo sočni. V davnih časih, ko so se evropski pustolovci vračali iz na novo osvojene Južne Amerike, so s seboj vzeli andske jagode. Vedeli so, da jih njihovo uživanje varuje pred skorbutom, ki je bil velik problem takratnih pomorščakov. Na dolgih plovbah jim je namreč primanjkovalo vitamina C.«

Na gredah, v rastlinjaku ali  loncih

»Posadimo jo lahko v zelenjavnem vrtu, v rastlinjaku, kjer ostane več let, saj je trajnica, in v lonce na balkonih in terasah. Februarja in marca seme posejemo v lončke, da si vzgojimo sadike. Lahko sočasno s semenom paprike in paradižnika. Kalimo jih na toplem, pri 25 stopinjah Celzija. Pred presajanjem jih enkrat prepikiramo. Pri vzgoji sadik doma moramo biti pozorni, da se rastlinice ne izsušijo oziroma da jih ne utopimo v vodi in da so na toplem, vendar ne vročem mestu ter v zelo svetlem prostoru, da se ne pretegnejo. Na prosto jih presajamo, ko mine nevarnost pozebe, to je nekje po 15. maju.« Seveda lahko preskočimo setev in sadiko volčjega jabolka kupimo.

Postavimo jim oporo

»Sadike sadimo na razdaljo 80 x 80 ali 100 x 100 cm. Po presajanju jih dobro zalijemo. Tudi med rastjo jih redno zalivamo, še posebno če je zelo vroče. Pazimo, da jih ne zalivamo po listih. Zanje je najboljše kapljično namakanje, kar velja za vse vrtnine. Posadimo jih na sončni in pred vetrom zaščiteni del vrta, v globoka humozna in pognojena tla. Gnojimo jih ponovno med cvetenjem. Rastlinam ponudimo oporo, tako kot paradižniku, saj se lahko dolgi poganjki hitro prelomijo. Tla med rastlinami prekrivamo, saj s tem zadržujemo talno vlago in preprečimo rast plevelom. Plodovi začnejo zoreti pozno, konec avgusta in v septembru. Zreli so, ko se lampijončki posušijo in porjavijo. Plodove trgamo skupaj z ovojem oziroma lampijončkom, saj so tako obstojnejši. Lahko jih posušimo ali zamrznemo, seveda pa so najboljši sveži.«

Shutterstock

Užitni so le zreli plodovi

Perujsko volčje jabolko za vzgojo ni zahtevno, zato ga lahko v toplejših mesecih uspešno gojimo tudi v večjih posodah. »Andska jagoda je odlična za vzgojo v loncih na terasah. Izberemo čim večji lonec, ga napolnimo s kakovostnim substratom, in ko mine nevarnost slane, vanj posadimo eno ali dve sadiki andske jagode, odvisno od velikosti lonca. Pazimo, da ima lonec na dnu luknjo, da lahko odvečna voda odteče.

Postavimo ga na sončno mesto. Ne pozabimo, da je to velika rastlina, ki potrebuje veliko prostora za rast. Redno jo zalivamo, in ko začne cveteti in oblikovati plodove, jo je treba tudi gnojiti. Zrele plodove nato konec avgusta in septembra redno trgamo in jemo. Vedeti pa moramo, da andska jagoda spada v družino razhudnikov, tako kot paradižnik, krompir in jajčevec. Zato rastlina nikakor ni užitna! Užitni so izključno njeni zreli plodovi.«

Sladko-kisli prigrizek

Plodove andske jagode pozno poleti nekateri dodajajo sadnim solatam, drugi z njimi okrasijo sladice, popestrijo solate, smutije ali jih celo uporabijo pri kuhanju sladko-kislih omak, marmelad in čatnijev. »Najboljši so kot samostojen, osvežilen prigrizek. Ker so malo kisli, so odličen dodatek sladkim torticam. Če jih pridelamo veliko, jih zamrznemo. Skupaj z lampijončkom so oranžne jagode zelo dekorativne.« In kot takšne odlična izbira za vse, ki v svoj vrt radi povabijo tudi malo eksotike.

revija Jana