Zakaj so ženska javna stranišča pri nas tako umazana?
Mar nismo ženske že po naravi skrbne in snažne? Odvisno. Sogovornice, ki skrbijo za javne toaletne prostore, so nam zaupale, da so moška stranišča pogosto bolj čista kot ženska, prav tam jih namreč pričakajo številni izzivi.

Stojim pred kabino javnega stranišča. Čez nekaj trenutkov stopi ven srednjeletna gospa in nonšalantno odkoraka skozi vrata. Nobel. Kdo si bo pa umil roke? Ko vstopim v toaleto, me tam pričaka nepozaben razgled na rumene kapljice, razpršene po celotnem sedišču. Kako ji je to sploh uspelo?! Ob srečanjih s popackanimi stranišči se vedno sprašujem, zakaj je toliko ženskam vseeno, kakšno puščajo za seboj. Naše mini straniščno raziskovanje nam je razodelo, s čim vsem se srečujejo čistilke.
Zakaj po sedežu?
Medtem ko nekatere ženske pred opravljanjem potrebe očistijo in obložijo sedišče s toaletnim papirjem, se velika večina temu izogne, saj na javnih toaletah ne sedejo na školjko. Med najbolj priljubljeno tehniko izvedbe spada položaj smuka, torej uriniranje z dvignjeno zadnjico in pokrčenimi nogami. Priljubljen je zaradi nečistoče oziroma strahu pred prenosom bakterij. Mnoge tako opravljajo malo potrebo napol čepe, pri čemer so nekatere bolj, druge manj uspešne. Višinsko lovljenje curka v školjko ni mačji kašelj, če te recimo mučijo boleča kolena. Do te točke je torej nekaj kapljic razumljivo, ali manj nadarjene uporabnice za seboj tudi počistijo, pa je že druga zgodba.
Glas čistilk
Tri čistilke, nevidne in prezrte junakinje higiene, so iskreno spregovorile o tem, kaj vse doživljajo na delovnem mestu. »Pogosto so onesnaženi tudi pokrovi školjk, polulane zunanje površine, školjke pa zamašene s plenicami, higienskimi vložki, tamponi in drugimi odpadki. Pogosto ne spustijo vode po opravljeni potrebi, papir se kopiči in školjko zamaši,« nam je povedala dolgoletna izvajalka mariborskega podjetja Snaga. Pri ljubljanskem komunalnem podjetju Voka Snaga je podobno. »Večinoma so prostori v dopoldanskih urah še dokaj čisti, pogosto pa za seboj pustijo na tla odvržen toaletni papir in neočiščene školjke.«

Je tam, kjer so toalete plačljive, stanje znosnejše? Niti ne. Čistoča je odvisna predvsem od števila uporabnic. »Ko pridejo večje skupine obiskovalk, so sanitarije pogosto precej bolj umazane. Ženske hodijo na stranišče druga za drugo, v naglici pa se zgodi, da ne zadenejo školjke. Najbolj me prizadene, ko mi nato očitajo, da ni čisto. Zato zdaj večje skupine spuščam naprej v skupinah po pet. Včasih pustijo tudi higienske vložke kar poleg koša, namesto da bi jih zavile in odvrgle vanj. V preteklosti so jih večkrat metale v školjko, zaradi česar je prihajalo do pogostih zamašitev, a to se v zadnjem času dogaja redkeje,« je razložila A. Karajković, ki že vrsto let skrbi za javne sanitarije v Piranu. Te so plačljive in z dodatno opremo, na voljo so tudi tuši, so pa tik ob glavni avtobusni postaji.
Seveda ne moremo kar vseh žensk označiti za nemarnice. Vse tri sogovornice se strinjajo, da večina za seboj pusti čist prostor. »Je pa delež tistih, ki tega ne storijo, žal dovolj velik, da bistveno otežuje naše delo in je velik izziv pri vzdrževanju čistoče,« je pojasnila izvajalka iz Maribora.
Pozor, ekstremno!
A polulana stranišča niso še nič, zgodijo se tudi primeri, ki osebje prizadenejo, vznemirijo. »Posebej neprijetno je, ko najdemo stranišče popolnoma podriskano, zamašeno in z umazanijo vsenaokrog. To je za nas zelo stresno in izčrpavajoče,« je potožila mariborska snažilka, Karajkovićeva z Obale pa nam je zaupala, da jo najbolj prizadenejo nesramni in nestrpni domačini, ki se jezijo, ker je uporaba toalete plačljiva. »Včasih grozijo, da bodo zahtevali denar nazaj, če ne bo vse brezhibno. Ker sem nenehno tu in sanitarije sproti čistim, se to seveda ne zgodi. Med bolj nenavadnimi situacijami pa se spomnim dveh: enkrat je uporabnik pred mano potisnil papirnato brisačo v posodo z razkužilom za roke in jo zažgal. Drugič pa se je gost, ki se je prišel stuširat, podelal pod tušem in razmazal iztrebke po tleh in stenah. Takrat smo morali sanitarije zapreti in jih temeljito razkužiti.«
Tudi čistilke so ljudje
Kaj bi si želele, da bi uporabniki razumeli? »Predvsem to, da smo tudi mi ljudje, ki vsak dan opravljamo zahtevno, fizično in pogosto nehvaležno delo. Želimo si, da bi ravnali z več spoštovanja do prostora in nas. Z malo truda, da za seboj pustijo stranišče takšno, kot bi si ga sami želeli najti, nam lahko močno olajšajo delo,« je dejala čistilka iz Ljubljane, s čimer se je strinjala tudi mariborska kolegica, čistilka z Obale pa je dodala: »Želim si, da bi uporabnice opazile moje delo, ga spoštovale in tudi same poskrbele za red. Tuji gostje me pogosto pohvalijo in se trudijo pustiti prostor takšnega, kot so ga našli – to mi veliko pomeni.«

Kako lulajo Slovenke?
»Na javnih straniščih nikoli ne sedem na školjko. Opravim stoje, s pokrčenimi koleni. Uriniram počasi in previdno, to mi ne dela težav. Vedno pazim, da ne kaplja, a če bi, bi za sabo vsekakor počistila. Kadar naletim na umazano stranišče, si mislim, da so ljudje res veliki packi. Ob tem mi je žal vseh tistih, ki morajo čistiti tujo packarijo. Moje izkušnje z javnimi stranišči so sicer večinoma dobre, posebej na avtocestnih postajališčih, medtem ko so prenosni WC-ji, t. i. dixiji, povsem porazni. Raje grem v grmičevje, kot da vstopim v take razmere.« Jana, 65 let
»Kadar moram na potrebo na javno stranišče, najprej počistim desko, nato jo obložim s papirjem in šele nato sedem. Če je stranišče preveč umazano, grem raje v naravo, če imam to možnost, sicer pa zadržujem, dokler se ne vrnem domov. Opažam sicer, da so moška stranišča vedno bolj čista od ženskih, zato jo včasih mahnem kar tja. Nekatere ženske so res nemarne. Pobrišite za seboj, packe!« Iva, 42 let
»Najprej razjasnimo tole: jaz ne mislim za nikomer čistiti svinjarije. Če je stranišče umazano, ne bom sedla. To pomeni, da lebdim nad školjko in seveda gre včasih tudi moj urin naokoli. Mislim, da morajo za red in čistočo skrbeti čistilke, ne pa jaz. Moje izkušnje po klubih so sicer take, da je vse poscano.« Pia, 22 let
»Ko gremo na osemurno pot na morje, nikoli ne grem na stranišče brez paketa vlažilnih robčkov. Če ne pozabim, vzamem s seboj tudi dezinfekcijske robčke ali pa jih nadomestim z razkužilom za roke, s katerim temeljito pokapljam desko. Sita sem 'furanja smuka' – hočem sedeti! Tudi svojo hčer sem navadila, da si školjko res dobro očisti, saj sem kot deklica imela velike težave z lulanjem v zraku in tega preprosto nisem zmogla.« Mateja, 48 let
»Jaz lulam napol stoje. Gabi se mi, če naletim na polulano školjko. Sploh pa, če je mokro tudi po tleh, da ne govorim o tamponih, vložkih in blatu, ker nekatere še vode ne znajo potegniti. Še posebej je problem, če ni papirja, takrat imam res težavo. In potem je seveda tudi za menoj mokro. Res se moram navaditi, da bom imela s seboj vedno papirnate robčke.« Leja, 26 let
»Na javnih WC-jih ne sedem. Za drugimi pa tudi ne čistim stranišča, saj se mi gnusi. Lulam napol čepe, z dvignjeno zadnjico. Izkušnje s stranišči pa imam večinoma zelo slabe.« Sonja, 39 let

Več bakterij na kljukah kot na WC-školjki
V sanitarijah na nas sicer ne preži toliko bakterij tam, kjer morda mislite. Ameriška raziskava o obstojnosti patogenov na površinah, objavljena v Journal of Hospital Infection, navaja, da bakterije, virusi in glive na suhih površinah, kot je WC-deska, preživijo le omejen čas. Patogeni, kot so E. coli, klamidija, gonoreja ali virus hepatitisa A, namreč nimajo najboljših razmer za preživetje. Če torej pride do stika, je količina mikroorganizmov praviloma premajhna, da bi povzročila okužbo. Večje tveganje pomeni oblak drobnih, očesu nevidnih kapljic, ki se ob splakovanju straniščne školjke sprostijo v zrak. Te se lahko razširijo vse do metra in pol, ob tem pa prenašajo bakterije in viruse na površine, kot so toaletni papir, kotliček in kljuke. Bolj kot izogibanje sedenju je torej pomembno, da si po uporabi stranišča temeljito operete roke, zelo dobrodošlo pa je tudi, da pred splakovanjem spustite pokrov na školjki. Tudi doma.
Položaj smuka povečuje tveganje
Nekateri strokovnjaki odsvetujejo čepenje nad školjko, saj to lahko škoduje zdravju. Klinična mikrobiologinja dr. Primrose Freestone z Univerze v Leicesterju je za Daily Mail pojasnila, da ta položaj povečuje tveganje za okužbe. »Ko počepnemo nad straniščem, so mišice medeničnega dna, zadnjice, hrbta, trebuha in kolkov aktivno napete, da ohranijo ravnotežje. Napetost teh mišic – skupaj jih imenujemo medenični obroč – ovira sproščeno odvajanje urina. Posledično se mehur ne izprazni popolnoma, kar vodi v pogostejše in nujne potrebe po uriniranju.« Ob tem je opozorila, da lahko nepopolno praznjenje mehurja poveča tudi tveganje za vnetje sečil.
Ženske, ki čepijo na pokrovu školjke
Morda ste ob uporabi javnega stranišča opazili odtise čevljev na deski. Se nekatere povzpnejo kar na školjko? Pravzaprav ja. Čepenje na WC-školjki uporabljajo ljudje iz različnih kultur po svetu, pogosta pa je predvsem v državah, kjer so še vedno razširjena stranišča na počep. Najdemo jih v številnih delih Azije, Bližnjega vzhoda, Afrike, pa tudi na Balkanu. Ženske, ki so navajene na ta položaj, to pogosto počno tudi na zahodnih straniščnih školjkah s sedeži.
Objavljeno v reviji Jana, št. 32, 12. avgust 2025.
Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se