UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Jana za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pred kratkim je glasbenik in predsednik Slovenske glasbene unije Gal Gjurin na družbenem omrežju pozval k blokadi avtorskih honorarjev, saj se mu ne zdi prav, da nekdo služi s pesmijo, ustvarjeno z aplikacijo, ki se je »učila« skladanja iz vseh doslej spisanih skladb, torej tudi iz njegovega opusa. A stvar je kompleksna. Medtem ko Gal in mnogo drugih v umetni inteligenci vidijo eksistenčno grožnjo in čisto krajo intelektualne lastnine, nekateri opozarjajo na zgodovinske vzporednice s pojavom prvih sintesajzerjev in ritem mašin, tretji pa tehnologijo že s pridom uporabljajo kot pripomoček. Kaj pa naj si mislimo mi, poslušalci?

»Glede na to, da po novem 'avtorji' rastejo kot gobice po dežju, bom preko sodnih vzvodov na IPF in SAZAS ustavil letošnje obračune, dokler se iz njih ne izvrže vseh skladb, ki ste si jih, glasbeni kolegi, drznili prijavljati kot svoje stvaritve. Po zakonu ZASP je temeljna opredelitev avtorskega dela jasna in izhaja iz duhovne vezi med avtorjem in stvaritvijo. Pri uporabi AI te ključne vezi ni – iz nje pa izhaja materialno upravičenje (denar od vrtenja oz. uporabe del),« je zapisal Gjurin in opozoril, da se z analitičnimi programi z lahkoto ugotovi, kakšen je bil postopek pisanja, kakšen AI prompting (postopek vnosa navodil v orodja umetne inteligence) je bil uporabljen in kakšen odstotek AI je v skladbi.

Tehnologija

Igrače z umetno inteligenco in grozljivka, ki se je še ne zavedamo

Nikar po bližnjicah

Gal je bil v zapisu kritičen do kolegov: »Sram vas je lahko glede tega, kaj in kako delate. Skozi samoopravičevanje in samotolažbo iščete nekvalitetne digitalne AI bližnjice in se trepljate po hrbtih, češ 'saj nihče ne bo opazil, da goljufamo'. S tem prvenstveno lažete publiki, ki jo skušate pretentati s ponarejenimi čustvi in izkazano lastno kreativno nesposobnostjo. Vaša namera sega nadalje v osiromašenje skupnih delilnih malih organizacij IPF in SAZAS ter s tem oškodovanja vseh, ki delajo pošteno …«

Ta zapis, ki je še precej daljši, je imel velik odziv med glasbenimi kolegi. Med komentatorji je bil pevec in avtor glasbe Alex Volasko, ki se strinja, da naj bo UI pomoč. »A s takšnimi vzvodi in pristopom boš veliko vzel in onemogočil tudi nam, ki smo od organskega avtorstva (glasba, serije, filmi) finančno zelo odvisni in iz teh prihodkov vlagamo v razvoj ter se s tem tudi ‘preživljamo',« opozarja, medtem ko je kolega Miha Kralj situacijo primerjal z gonjo, ki jo je doživel leta 1980, ko je snemal legendarni album Andromeda. »Nekateri glasbeniki so noreli, češ da odžiram ljudem kruh, ker imam umetne bobne … Človek je vse izumil – od koles do avta, računalnikov, pisave … - ker je len in si želi stvari olajšati,« je zapisal in nadaljeval, da je pravi problem pri glasbenih urednikih, ki bi lahko izbirali kakovostnejšo glasbo.

Novice

Umetna inteligenca ga je spodbujala k samomoru

Naj živi UI

Galu je odgovoril tudi avtor glasbe, založnik in producent Goran Šarac: »Zgodovinski spomin me vrača v leto 1983, ko mi je Joe Zavinul (Weather Report) na vaji pred koncertom v hali Tivoli dovolil, da 'tipkam' po takratnem emulatorju, izdelanem posebej zanj. To čudo tehnike je v povezavi z računalnikom in ritem mašino omogočalo nadomeščanje vseh glasbenikov, še posebej orkestralnih korpusov, bobnarjev itd. Celotna glasbena srenja je bila vznemirjena; vsi da bodo ostali brez kruha …  In kaj od tega se je zares zgodilo? Nič. Danes se vrača in ceni živa izvedba. Nauk: nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha … Pri razumevanju vloge UI v glasbi lahko slediš diskurzu zastraševanja z naštevanjem zakonskih členov in pregona ali pa razumeš razvoj in čas, v katerem živiš, ter vse nove izzive, ki jih tovrstna tehnologija postavlja pred vse udeležence v glasbenem poslu. Jaz ta orodja jemljem kot izjemen prispevek k sprostitvi ustvarjalnosti in umetniškem izražanju tudi tistih, katerih kreativni potencial je bil zatrt zaradi premajhne virtuoznosti na inštrumentu. To jim omogoča, da tisto, kar se jim plete po glavi, lažje uresničijo. In zatorej naj živi UI.«

Tudi glasbeniki, s katerimi smo govorili, vidijo pri UI tako pozitivne kot negativne stvari. Anja Rupel pravi, da bo vprašanja avtorskih pravic treba urediti, da pa sama nove tehnologije ne uporablja, saj je še iz generacije, ki »se je zanašala na lastno pamet«.

Shutterstock

Robotov se bomo naveličali

Pevka Maja Keuc, ki nima težav pri ločevanju UI-glasbo od običajne, pravi, da ji Chat GPT zelo pomaga pri razmišljanju o besedilih. »Ne more jih napisati namesto mene in si tega tudi ne želim, lahko pa z njim razmišljam in dobim drugačne ideje. Še vedno nas kot umetnike od drugih ločujeta identiteta in okus. UI je za zdaj na ravni, ko je lahko pripomoček, še vedno pa ne nadomesti človeka. Ne vem pa, kako bo v prihodnosti. Zdi se mi, da bo to, kar bo v živo in narejeno iz mesa in krvi, bolj iskano, ker se bomo naveličali robotov in neživega. Lahko pa se motim.«

Tudi Tadej Košir, kitarist in avtor, meni, da bo UI vedno prisotna v glasbi: »Za nekatere kot pomoč, za druge pobeg pri produkciji ali avtorstvu. Pri prijavah skladb na Sazasu je že treba navesti uporabo UI, ampak kako se bo to vrednotilo, kako se bo določilo po deležih in kako točkovalo, bo pokazal čas. Če nekdo UI-idejo na novo posname in kaj spremeni po svoje, je nemogoče izslediti njen izvor. Ampak na koncu je treba te skladbe tudi odigrati.«

17 milijard »umetnih« skladb letno samo od enega programa

Gjurina argumenti glasbenih kolegov ne prepričajo. »Inštrument, recimo klavir, sam po sebi ne generira ničesar, dokler ga ne uporabimo v namene ustvarjanja glasbe. Glasbene aplikacije, ki jih žene UI, pa kradejo, kar je na razpolago v medmrežju, in to sestavljajo v že prežvečene in predvidljive izdelke. Samo eden od teh programov (Suno) zgenerira od 40 do 45 milijonov teh kvaziskladb na dan. To je 17 milijard skladb na leto.« Ob taki številki je seveda jasno, zakaj je to za glasbenike lahko velik problem.

Nedavno se je pojavil celo nov izraz – AI Artist, torej UI-umetnik. Gal razloži, da gre za izmišljene »osebe« z umetnimi (torej lažnimi) fotografijami, ovitki albumov in videoposnetki. Opozori, da se glasbena platforma Spotify trenutno dogovarja s tremi največjimi glasbenimi založbami na svetu, Sony, Warner in Universal. »Warnerjev dogovor s Spotifyjem je še skrivnosten, se je pa že razkrilo, da bo Spotify dovoljeval naročnikom predelavo vseh skladb iz kataloga Universal s pomočjo umetnointeligenčnih orodij,« pravi Gal, ki ob tem opozarja tudi na okoljevarstveni vidik, saj informacijski centri počrpajo ogromne količine vode že samo za to, da hladijo procesorje. »Ljudje nimajo več pitne vode, njihova polja in življenje so uničeni … Trenutno potekajo množični protesti prebivalcev proti tem centrom, ki zbirajo informacije o ljudeh preko pametnih telefonov in aplikacij, kakšna je Chat GPT. Eno iskanje na GPT porabi 30-krat več energije v primerjavi z enim iskanjem v Googlu. Celotna revolucija umetne inteligence je vzpostavitev nadzornega sistema nad ljudmi.« Seveda je jasno, da je izdelava skladbe precej zahtevnejša od običajnega iskanja, tako da je tudi poraba surovin večja.

Umetnina ni stvar mašine

Za Gala je že izraz umetna inteligenca zavajajoč, saj »ne gre za kakršno koli inteligenco, temveč za tehnicistične in neinovativne programe, ki kradejo iz bazena stvaritev, ki jih je do danes ustvaril človek. Tehnologija ne more in ne bo nadomestila človeškega faktorja, ki je pri ustvarjanju odločilen. Računalniški program ni živel človeškega življenja in ni po človeško čustvoval: zato ne more ustvariti resnične umetnine, za katero sta prvenstveno pomembna čustvena plat in življenjsko izkustvo. Umetnina je stvar človeka, ne mašine. Da so ti UI glasbeni programi le orodje, sta dosodila že italijansko sodišče in sodišče v ZDA. A te sodbe so v korist političnemu razmišljanju iz Silicijeve doline in v korist kraji avtorskih del. Orodja glasbenika so klavir, kitara, trobenta in boben, lahko tudi elektronski inštrumenti, na katere je treba znati igrati. Orodje ne izdeluje celotnih glasbenih aranžmajev, ki jih potem nekdo prireja in prijavlja kot svoje. To je kraja intelektualne lastnine.«

Mimogrede, letošnji Festival MMS je že prepovedal kakršno koli uporabo UI v tekmovalnih skladbah. Gal pravi, da bo prav zato tudi sam sodeloval s skladbo Pred vetrom in dežjem, ki bo tudi na prihajajočem albumu Veter.

Samo brez panike

Ker je Gal opozoril predvsem na krivico pri razdeljevanju avtorskih in izvajalskih pravic, smo za pojasnila zaprosili tudi Zavod IPF in Združenje SAZAS. Obe organizaciji mirita duhove in zagotavljata, da se zavedata resnosti situacije, a hkrati poudarjata, da  tehnologija ne more obiti avtorskega prava. Direktor Zavoda IPF Viljem Marjan Hribar pove, da organizacija že sodeluje pri vzpostavljanju mednarodnih obrambnih mehanizmov: »Povsem legitimno je odpirati vprašanja, kje je meja med človeško avtorsko ustvarjalnostjo in vsebinami, ki nastajajo s pomočjo generativnih sistemov. Njihovo delovanje temelji na analiziranju in učenju iz že ustvarjenih del, posnetkov, aranžmajev, besedil ter interpretacij. Zato je razumljivo, da morajo izvorni imetniki pravic tudi v prihodnje ostati ključni upravičenci do koristi, ki nastajajo z uporabo njihovih del v okviru AI-tehnologij.«

Hribar uporabo UI primerja z delom DJ-jev in drugimi oblikami ustvarjalne predelave obstoječe glasbe, kjer izvorni avtorji, izvajalci in producenti ne izgubijo pravice do nadomestila za uporabo svojih del. Po njegovem še ni bojazni, da bi v večjem obsegu razdeljevali sredstva ustvarjalcem, katerih dela bi nastajala izključno z UI: »Tako zakonodaja kot tudi praksa kolektivnega upravljanja še vedno temeljita na konceptu varstva avtorskega ustvarjanja. Zato je vprašanje evidentiranja, transparentnosti in pravilne kvalifikacije AI-vsebin toliko pomembnejše. Kolektivne organizacije skupaj z mednarodnimi partnerji, glasbenimi knjižnicami in digitalnimi platformami že evidentiramo generativne AI-vsebine ter razvijamo mehanizme za njihovo prepoznavo in oblikovanje pravičnih modelov nadomestila izvornim imetnikom pravic.«

Na politiki je!

Da razvoj umetne inteligence odpira nova pravna, etična in ustvarjalna vprašanja, se zavedajo tudi na SAZAS in zato pozorno spremljajo razvoj evropske zakonodaje, mednarodne sodne prakse ter strokovnih smernic na področju umetne inteligence in avtorskega prava. »Vrste in načini uporabe zaščitenih glasbenih avtorskih del se danes razvijajo bistveno hitreje od zakonodaje. To v praksi odpira številna vprašanja o učinkovitosti obstoječega varstva avtorske pravice.

Številni zakonodajni in regulatorni okviri ostajajo v Sloveniji še vedno neurejeni, in to celo na področjih bistveno starejših tehnologij (kot je npr. radiodifuzna retransmisija), ki skladateljem in avtorjem še danes ne zagotavljajo pravičnega plačila. Področje UI bo zato eden ključnih izzivov prihodnjega razvoja avtorskega prava. A Združenje SAZAS k.o. ni zakonodajalec oziroma kreator zakonodaje v Sloveniji. V okviru zakonodajnih postopkov lahko zgolj podajamo pripombe, predloge in pobude,« še pravijo na združenju SAZAS.

In mi poslušalci? Četudi se nam zdi, da so skladbe, ustvarjene z umetno inteligenco, poslušljive, dobro narejene, celo na ravni uspešnic, moramo vedeti, da ni v njih ničesar novega. So le na novo zložene stare note. Že slišano, kar je v resnici ustvaril nekdo drug. Pravi zaslužkarji pa so seveda skriti za tehnološkimi korporacijami. Politika je tista, da naj to končno uredi. 

revija Jana