Slovenska astrofizičarka o spremembah v vesolju
Ena najosupljivejših tem, ki že od nekdaj buri človeško domišljijo, je vesolje. Astrofizičarka in raziskovalka dr. Andreja Gomboc nas je popeljala skozi nekatere največje uganke vesolja in tudi ona opozorila, da bi morali bolj skrbeti za naš planet.

Ljudje so že v prazgodovini z začudenjem zrli v nočno nebo in svoja opažanja beležili v jamskih poslikavah. Z razvojem znanosti in tehnologije smo razjasnili marsikatero skrivnost, a številna vprašanja še vedno presegajo naše razumevanje. Prav zato so tako dragoceni sogovorniki, kot je astrofizičarka in raziskovalka dr. Andreja Gomboc, ki zna poljudno razložiti tudi najzahtevnejše teme. V pogovoru nas je popeljala skozi nekatere največje uganke vesolja in tudi ona opozorila, da bi morali bolj skrbeti za naš planet: »Zemlja je naša skupna vesoljska ladja, na kateri plujemo skozi hladno in temno vesolje. Planeta B ni.«
Premajhni za velike skrivnosti
Pogosto slišimo, da je vesolje neskončno. Pa je neskončnost resničen pojem ali zgolj izraz za nekaj, kar našim meritvam ostaja nedosegljivo? Dr. Andreja Gomboc, profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje ter raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici, pojasnjuje, da bi morda tako lahko rekli v vsakdanjem pogovoru, a v matematiki ni tako. »Razlika je, ali je vesolje zelo veliko, večje od vidnega dela vesolja – torej tistega, ki ga lahko opazujemo – ali pa je zares neskončno, brez konca in roba.« Tudi vprašanje »kje je vesolje« se morda zdi povsem primerno, a v resnici nanj ni mogoče odgovoriti. »Zunaj vesolja ni prostora, torej ne moremo govoriti o tem, kje je vesolje.« Dr. Gomboc pravi, da je vesolje preprosto vse, kar obstaja: »Sem sodijo naše Osončje, naša Galaksija in druge galaksije z neštetimi zvezdami, planeti, plinom in prahom. Pa tudi medgalaktična snov, temna snov in temna energija – pri čemer za zadnji dve sploh ne vemo, kaj v resnici sta. Morda nista niti snov niti energija, ampak zgolj odsev našega nepopolnega poznavanja zakonov fizike, zlasti gravitacije.«

Vesolje kot potica z rozinami
V 20. letih prejšnjega stoletja je astronom Edwin Hubble z opazovanjem oddaljenih galaksij odkril, da se te oddaljujejo druga od druge, kar je razkrilo, da se vesolje širi, in obrnilo na glavo dotedanjo predstavo o statičnem prostoru. Kako si to predstavljati? »Širjenje vesolja si lahko predstavljamo kot potico z rozinami: ko se peče in dviguje, se razdalje med rozinami večajo. Podobno se v širjenju vesolja večajo razdalje med oddaljenimi galaksijami.« Dr. Gomboc poudari, da širjenje ne vpliva na vse: atomi v našem telesu, velikost Zemlje, razdalje v Osončju ali znotraj posamezne galaksije ostajajo nespremenjene. Tudi galaksije, ki so med seboj povezane z gravitacijo, se ne oddaljujejo druga od druge.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 37, 16. september 2025.
Izvedeli boste:
- Širjenje vesolja pospešuje neznana sila
- Znanost napreduje, zvezde pa se oddaljujejo
- Spremembe v prihodnosti
- Smo pred pomembnim odkritjem

E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se