Profimedia

Diamanti so bili stoletja simbol neuničljive ljubezni, neprecenljive vrednosti in naravne redkosti. Vendar sodobni čas odpira vprašanje: so diamanti, ki so na prodaj danes, še vedno dragoceni zakladi narave ali le bleščeče kopije, v nekaj tednih ustvarjene v laboratorijih? Dušan Simić je svojo neverjetno pot v svet diamantov začel v Srbiji, nato pa je ob razpadanju skupne države šel na milijardni trg v ZDA in tam postal cenjen strokovnjak za prepoznavanje diamantov. Naključje mu je na pot pripeljalo režiserja Jasona Kohna, ki je s kamero po vsem svetu raziskoval pridobivanje in poti diamantov. Nastal je dokumentarni film Nič ni večno (Nothing Lasts Forever), v katerem zelo nazorno prikaže boj med starim svetom naravnih diamantov in novim, v katerem so dragulji postali sintetični. O filmu in resnici o diamantih nam je iz New Yorka navdušeno razlagal glavni junak filma, Dušan.

Novice

Ekološka vas Mokri Potok: Srečni ljudje živijo sredi divjega gozda

Za marsikoga so diamanti pričevanje o človeški zgodovini, simbol statusa in moči ter seveda znak večne ljubezni. »Diamanti so večni« ni le oglasni slogan, temveč eno izmed najvplivnejših marketinških sporočil 20. stoletja. Čeprav je Shirley Bassey leta 1971 glasno zapela to sporočilo, je podjetje za nakit De Beers to trdilo že od leta 1948, ko je slogan ustvarila oglaševalska ustvarjalka Mary Frances Gerety. Ti čudoviti kamni, nastali pred milijardami let, bodo obstajali tudi, ko nas ne bo več. Le kaj bi bil torej boljši simbol večne ljubezni?

Profimedia

Dvorni draguljar

Dušan se je z diamanti srečal sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja.»Leta 1991, ko sem se vrnil s služenja vojaščine, mi je do konca študija geografije manjkal le en izpit. Vmes sem potoval in v Parizu srečal Brazilca, trgovca z dragim kamenjem. Kupil sem knjigo in se odločil, da bom to študiral in se izučil za gemologa. Ker pa kamni dobijo vrednost in popolno lepoto šele, ko so vdelani v nakit, sem se v Nemčiji izšolal še za to. Sprva je posel cvetel. V Beogradu sem izdeloval nakit za vse tedanje pomembneže, potoval po svetu in kupoval kamne. Ko pa se je začel nakazovati razpad nekdanje skupne države in so razmere postale nevzdržne, sem se posvetil prodaji sintetičnih kamnov – kristalov Swarovski, vendar se že kmalu tudi od tega ni dalo živeti. Zato sem izkoristil svoje dobre poslovne vezi in šel v ZDA. Saj tudi tam ni bilo ravno sanjsko, a če si obvladal nekaj, kar so potrebovali, ti je to olajšalo pot do dovoljenj in drugih dokumentov,« pripoveduje Dušan. Službo je dobil v delu mesta z draguljarji. Dolgo je živel solidno. Veliko je potoval v Indijo in Južno Afriko, od koder prihajajo diamanti, ter jih kupoval za podjetje. V Indiji je pomagal postaviti na noge reaktor HPHT Presu za sintetično proizvodnjo in obdelavo diamantov. Ko pa se je tudi na tem področju pojavila kriza, je leta 2008 ustanovil svoj inštitut in laboratorij za ocenjevanje in identifikacijo diamantov.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana