Osebni arhiv

Gre za zapleten psihometrični test, ki ga danska socialna služba uporablja, kadar se odloča, ali bodo otroka odvzeli staršem in ga dali v rejo ali posvojitev. Ampak test ni primeren za vse in je, kot že dolgo opozarjajo branilci človeških pravic, tudi mogočno orožje pri diskriminaciji etničnih manjšin.

Na rezultate testa vpliva tudi to, ali starši govorijo dansko ali ne, pa tolmačenje izrazov obraza, ki so stvar kulturnih razlik – grenlandski Inuiti se na primer drugače odzivajo kot Danci. Poročilo danskega Centra za sociološke raziskave iz leta 2022 ugotavlja, da so na Danskem danske otroke odvzeli staršem v enem odstotku primerov, otroke grenlandskega rodu pa kar v 5,6 odstotka primerov. Razlogi so zapleteni, tako na primer na Danskem število grenlandskih družin s hudimi finančnimi problemi in zlorabo močno presega število danskih v podobnem položaju. Grenlandske družine in danski socialni delavci si pogosto pridejo navzkriž zaradi jezikovnih in kulturnih razlik. Dogodek iz lanskega novembra, ko so ženski grenlandskega rodu na podlagi FKU-ja odvzeli dve uri starega novorojenčka, je spravil ljudi na ulice – potem ko so aktivisti že leta opozarjali, da je test nepravičen in rasističen. In potem si je država Danska premislila.

Profimedia

Kakšno naključje!

Kako nepričakovano, pa ravno zdaj, je sarkastično pripomnil inuitski filmar Aka Hansen, ki je vodil proteste proti FKU-ju. Trenutek seveda ni bil izbran naključno; če upoštevate okoliščine, je vse zelo logično: zgodilo se je po tistem, ko je ameriški predsednik Trump v svoji običajni maniri slona v trgovini s porcelanom oznanil, da bi si ZDA rade prisvojile Grenlandijo, avtonomno ozemlje pod dansko upravo. To je bila, se je pokazalo, čarobna paličica, ki je Dance pognala v obupan boj za naklonjenost Grenlandcev, ki se jim pred tem ni zdela strašansko pomembna. In so potem letošnjega januarja obljubili, da zloglasnega FKU-ja ne bodo več uporabljali pri grenlandskih družinah. Spremenili so zakon in od maja je uporaba testa pri Grenlandcih prepovedana, o odvzemih otrok bo po novem odločala posebna enota, v kateri bodo ljudje z dobrim poznavanjem grenlandske kulture. Poleg tega bodo ponovno preučili primere, v katerih je zaradi testa morda prišlo do krivične odločitve. S tem bi se morala zgodba končati, a se ni: avgusta so eno uro starega novorojenčka odvzeli še eni Grenlandki.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 36, 9. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana