"... Mož je izgubil službo in so v finančnih težavah. Dolgo nisem vedela za to. Sodelavka je nekega dne nehala hoditi na malico z nami, zdelo se mi je čudno, ker se dobro razumemo in so naše malice zabavne, se pa pogovarjamo tudi o službenih zadevah in marsikdaj tudi rešimo kak problem. Mislila sem, da ima morda kako dieto. Smo pa opazili, da je tudi postala tišja, bolj se drži zase, zamišljena je. Potem sem bila nehote priča njenemu pogovoru z enim od otrok, ki jo je klical in prosil, da bi šel na trening. Ona mu je pa v solzah govorila, da si treningov ne morejo več privoščiti. V kraju, kjer živi, imam znanko in sem jo povprašala, ali kaj ve. Moje sodelavke ne pozna, je pa pozneje po drugih poteh izvedela, da je njen mož ostal brez dela. Zdaj, ko vem, da je v težavah, bi ji rada pomagala. V podjetju vsako leto namesto novoletnih daril doniramo denar. Zdelo bi se mi prav, da ga letos dobi ona. Ampak ker ni nič povedala – očitno noče oziroma jo je morda sram – seveda tega ne morem predlagati direktorju. Enkrat smo že tako pomagali sodelavcu, ki je ovdovel. Svetujte mi, prosim, kako naj pristopim k sodelavki in ji ponudim omenjeno pomoč."
Svetlana
Odgovore porotnikov si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, 3. december 2024.
