Minuli vikend smo se prijateljice odpeljale na ženski vikend na Dolenjsko. Deževalo je že prej in obeti niso bili najboljši, a si nismo dovolile, da bi nam karkoli preprečilo srečanje. Organizatorka druženja si je zamislila, da nas odpelje v Dolino kristalov. Med drugim. In ker se nas je ta energijsko nabita točka vseh tako dotaknila in dotik tudi po nekaj dneh še vedno drži, sem o Kristalni dolini začela poizvedovati. Vsem se nam je zdelo nenavadno, da še nismo slišale za ta kraj.
Zaradi slabega vremena so bila vrata zaklenjena, a se nismo dale. Poklicale smo telefonsko številko na ograji pri vhodu. Čez nekaj časa so bila vrata v Kristalno dolino široko odprta. V dolini je v lični hišici med kristali sedelo dekle sijočih oči: Vita. In ona, sicer študentka tržnega komuniciranja, a strastna raziskovalka kristalov, nam je potem podarjala čas in informacije o tem čarobnem kraju, ki nas je presenečal iz minute v minuto.
Ko se vse sestavi
Idejni vodje so torej trije. Že dlje, še preden so se spoznali, so imeli podobno vizijo. To so Nina in Miha Gregorčič ter Grega Kraljevski. Miha, lastnik parcele, je že deset let in več čutil, da je ta kraj poseben in energijsko zelo močan, kar so pozneje potrdili številni radiestezisti. Nina Gregorčič pa je skozi meditacije dobivala navodila, kaj se mora na tem kraju dogajati. Nekje drugje je živel Grega Kraljevski, ki je že pri trinajstih postal najmlajši profesionalni brusilec dragih kamnov. Pozneje je svoje znanje o kristalih in kamninah poglabljal s študijem geologije. Pot ga je vodila po svetu in na njej se je seznanjal z ljudmi, povezanimi s kristali. Večje kose kristalov si je želel postaviti na ogled v parku, a stvari niso stekle, dokler … ni srečal Nine in Miha. Ugotovili so, da imajo enake sanje: želijo ustvariti kristalno dolino. In ko so se te tri duše povezale, je zgodba zelo hitro stekla in tedaj se jim je pridružila še Vita, ljubiteljica kristalov, ki je poznala Grego. O energijskem parku s kristali je intenzivno razmišljala, saj menda takega kraja ni ne v Sloveniji niti v Evropi. Grega ji je povedal za Kristalno dolino in jo povabil k sodelovanju. »Čisto navdušena sem sprejela, saj so me potrebovali za prav takšne stvari, kot jih študiram. Vedno sem si želela svoj poklic združiti z duhovnostjo oziroma s kristali, ki so velik del mojega življenja, in ta priložnost je bila točno to.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 24. september 2024.
