Mateja J. Potočnik

Pred časom sem v parkirni hiši srečala človeka, ki mi je bil zelo znan, a se nikakor nisem mogla spomniti, od kod. Seveda mi niti na misel ni prišlo, da ga poznam iz enega mojih najljubših filmov Notting Hill. Julian Rhind-Tutt je britanski igralec, ki se ga spomnimo iz številnih angleških serij (Green Wing, Harlots, The Witcher …) in filmov (Dojenček Bridget Jones, Lara Croft: Tomb Rider, Norost kralja Jurija …) in se je pred leti zaljubil v Ljubljančanko Natašo, zato redno prihaja v našo prestolnico, seveda pa Nataša in njun sin pogosto obiščeta Juliana v Londonu ali v krajih, kjer snema.

Estrada

Matej Puc: življenje ga je večkrat zavrtelo

Nenavadni par smo obiskali v njunem domu, ki je nadstropje pod Natašinim studiom joge Nataraja. Nataša je postregla s sveže kuhanim vinom, čajem in pistacijevo potico, za katero je Julian pripomnil, da ni njegova najljubša slovenska jed, saj se mu potica na splošno zdi presuha.

Mateja J. Potočnik

Imeli ste kar nekaj vlog v romantičnih filmih in serijah. Je vajina resnična zgodba zanimivejša od izmišljenih?

Julian: Seveda. Veliko boljša! V resničnem življenju si presenečen, pri vlogah je scenarij določen. Spoznala sva se, ko sem imel le nekaj dni snemanja na Hrvaškem. Če bi bil to film mojega življenja, bi zdaj preklopili na drugi prizor: gospa Melanie se je ravno zbudila v svoji spalnici. Ona naj bi uredila mojo pričesko in masko. Ampak počuti se slabo. Res slabo. In ne more v službo. Zato v obupu klicari kolege in sprašuje: A lahko prosim vskočiš? In tako pokliče to dekle, Natašo. Prišla je na naš set in zgodila se je magija …

Estrada

Spoznajte družino Janeza Škofa: Več ko imaš otrok, lažje je

Je bila ljubezen na prvi pogled?

Julian: Skoraj. No, takoj sem pomislil, da je ena najprijetnejših in najlepših oseb, kar sem jih kdaj videl. Ampak nisem verjel, da bom imel to srečo, da jo bom še kdaj srečal. To se res ni zdelo verjetno.

Mateja J. Potočnik

Nataša: Mene so najprej pritegnili njegova duhovitost, angleški humor in komunikacija med nama. Zdelo se mi je drugače. Nepričakovano mi je postal všeč, a tudi sama nisem mislila ali upala, da bi se to lahko razvilo v zakon. Ko sva si začela dopisovati, sem mislila, da se pač malo spogledujeva.

Julian: Potem sva ugotovila, da se ne bova več videla, če ne bova ukrepala. Zato sem predlagal, da bi se dobila v Parizu.

Parizu pravijo mesto ljubezni.

Julian: Točno tako. Najin prvi zmenek je bil čaroben. Dal sem ji majhen poljub. Ona pa je rekla, da jo bom lahko videl naslednje leto, če bom imel srečo.

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 16. december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana