Morda se Slovenci premalo zavedamo, kako zelo nam lahko sanje pomagajo pri tem, da lažje prebrodimo stiske. Poznavalci pravijo, da so najboljše psihodiagnostično sredstvo prav sanje. Usposabljanje pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo (IAAP) za izvajanje jungovske analize je doslej končalo sedem Slovencev in Slovenk. Breda Biščak je slovenski literarni javnosti znana kot prevajalka. Desetletni ciklus ukvarjanja s svetovno znanim pisateljem Johnom Williamsom je zaključila prav to pomlad z izidom njegove biografije pri založbi LUD Literatura, toda nas je tokrat zanimalo njeno ukvarjanje s sanjami, ki so znotraj psihoterapevtske prakse jungovske smeri zlata vredno diagnostično sredstvo. Poiskati je treba pomen sanj, da se lahko pozdravimo, da nam je bolje, lažje živimo in gremo hitreje naprej. Po sanjah nam naša duša sporoča, kaj je dobro za nas in kaj ne, zato je morda pravi čas, da jim prisluhnemo.
Prevajanje ne le tujih jezikov, temveč tudi simbolov, ki nam jih sporoča nezavedno, je njeno poslanstvo. Jezik, književnost in psihologija, pravi, so oglišča trikotnika njenih zanimanj. Prvič sem jo opazila kot povezovalko kulturne prireditve v času lanske Vilenice. Mojstrsko je zmogla povezati različne literarne umetnike z vsega sveta. Z malo besedami, s posebnim mirom v sebi in z znanjem o nečem, kar na prvi pogled ni bilo vidno. Kot da bi zmogla brati zapise tam zbranih duš, morda celo rahlo hipnotiziranih prav od njene pomirjujoče barve glasu. Začelo me je zanimati, kdo je ta ženska. Med drugim je tudi Sovretova nagrajenka za prevod romana Avgust Johna Williamsa, poslovenila pa je vse tri njegove romane, še Stoner in Klavčev prehod, vsi trije izšli pri MK, in končno izvem, da je ena od do zdaj redkih kvalificiranih jungovk v Sloveniji.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 19, 7. maj, 2024.
