Shutterstock

Patricija Šenekar, zeliščarka in izdelovalka naravne kozmetike, je na svoji poti srečala veliko ljudi s hudimi težavami zaradi lymske borelioze. Na znanem švicarskem antropozofskem inštitutu Goetheanum je štiri leta poglobljeno raziskovala divjo ščetico in iz študije o tej rastlini v povezavi z boreliozo tudi diplomirala. Prepričala se je, kako lahko pomaga jemanje tinkture divje ščetice, vendar le ob upoštevanju celotnega protokola.

»Že na začetku svoje zeliščarske poti sem prihajala v stik tudi z ljudmi, ki so iskali pomoč pri zdravljenju predvsem zastarane borelioze. Videla sem, kako velike težave imajo, nekateri so pristali celo na invalidskem vozičku. Antibiotik jim ni v celoti pomagal in tako so odkrili divjo ščetico, ki je bila v tistih časih še precej neznana. Spraševala sem se, ali res lahko pomaga in kako učinkuje,« pripoveduje Patricija Šenekar.

Bolezni

Pranje klopa ne uniči!

»Ker se že od dvajsetega leta spogledujem z antropozofijo in svoj vrt obdelujem po načelih biodinamike, sem se pred leti odločila, da sem preko Sekcije za naravoslovje na antropozofskem inštitutu Goetheanum v švicarskem Dornachu vpisala raziskovalni projekt divje ščetice in ga leta 2019 zaključila z diplomsko nalogo, pozneje pa še s knjigo z naslovom Divja ščetica in borelioza; goetheanistično-antropozofska pot spoznavanja za razvoj novih zdravil, to sva izdali z mojo mentorico.«

Osebni arhiv

Štiriletna raziskava o divji ščetici

 V tej štiriletni raziskavi je ugotovila pomembne podrobnosti. »To je bila zelo zanimiva metoda opazovanja rastline, ki jo je natančno utemeljil Johann Wolfgang von Goethe. Precej bolj ga poznamo kot dramatika in pisatelja, vendar je bil resnično večplasten – na poseben način je združeval umetnost in naravoslovje. Raziskoval je naravne pojave, oblikoval teorijo barv, pisal o metamorfozi rastlin in naravnih zakonitostih. Bil je tudi odličen vremenoslovec in predvsem znanstvenik. V botaniki je najbolj poznan po svojem delu Metamorfoza rastlin, kjer je opisoval rastlinske oblike kot izraze enotnega življenjskega procesa. Odločila sem se za podrobnejšo raziskavo divje ščetice Dipsacus sylvestris, zraven pa smo temeljito opazovali tudi tri druge vrste: dve, ki rasteta pri nas, to sta deljenolistna in dlakavolistna ščetica (D. laciniatus in D. pilosus). Zasadila sem tudi kitajsko vrsto ščetice šu-duan (Dipsacus asperoides), ki jo nekateri tudi uporabljajo pri zdravljenje borelioze, a je popolnoma neprimerna. Med raziskavo sem se obračala na več ljudi in institucij tudi v Sloveniji. Tako smo sodelovali s slovenskim infektologom – ta nama je z mentorico pošiljal bolnike s težavami, ki so že bili zdravljeni antibiotično, a neuspešno – in tremi iz tujine. Tudi na zdravstveni fakulteti so nama šli zelo na roko, saj so razpisali magistrsko nalogo na temo borelije in divje ščetice; v njej se je in vitro videlo, da ščetica bakterij ne pobija. Tako sva prihajali do zanimivih rezultatov. Na koncu sva izdelali antropozofsko zdravilo in uspešno smo ga preizkušali na kar nekaj bolnikih in je bilo v tujini sprejeto z zanimanjem. A žal v naši državi česa takega ni mogoče dati na trg.«

Odnosi

Vprašajte Evo: Ena hčerka ignorantska, druga prizadevna

Ščetica v življenje prinaša red

»Štiriletno skrbno opazovanje rastline je pripeljalo do glavnega sporočila: ščetica v življenje prinaša red. In to je tisto, kar bolniki z boreliozo izgubijo. Sesuje jih namreč na vseh ravneh: fizičnem, čustvenem, duševnem … Bakterija Borrelia burgdorferi napade vse človeške sisteme, od živčno-čutilnega, presnovno-gibalnega do ritmičnega in duhovnega. Gre za izredno inteligentno bakterijo, ki jo je velikokrat zelo težko diagnosticirati – sploh če ni več v akutni fazi. To je pri boreliozi čas, ko se pojavi značilen kožni izpuščaj erythema migrans, ki ga lahko spremljajo vročina, utrujenost, bolečine v mišicah, sklepih in tako dalje. V akutni fazi je bolezen jasno izražena, burna in kratkotrajna. Če jo prezremo in je ne zmoremo zdravstveno zaključiti, preide v tiho in dolgotrajno kronično izčrpavanje organizma ter duha. Tudi s testi, velikokrat neprimernimi, je pogosto ni več mogoče diagnosticirati, saj je povsod, le v krvnem obtoku ne.«

Bakterije izvleče iz zaščitnih slojev

»Divja ščetica bakterij borelij ne ubija, ampak jih izvleče iz zaščitnih slojev ponovno v obtok. Zato je zelo pomembno, da si zraven pomagamo še na druge načine, da bakterije spravimo iz telesa. Najbolje je sočasno uživati primeren antibiotik, pa seveda zeliščne pripravke, kot so mačji krempelj, japonski dresnik, kakšno protiparazitno tinkturo, čistilna zelišča. Priporočljivo je veliko piti, biti telesno čimbolj aktiven, obiskovati savno – skratka, čistiti telo na vse mogoče načine, a tudi počivati.«

Protokol čiščenje telesa z divjo ščetico

»Kdor se loti čiščenja telesa z divjo ščetico, mora opraviti celoten protokol, sicer si lahko napravi več škode kot koristi. Divja ščetica pri boreliozi ne uniči bakterij borelij neposredno, temveč jih prebudi iz njihove mirujoče faze in izvleče iz zaščitnega biofilma. Ko se to zgodi, se začnejo bakterije spet gibati po telesu. Če se takrat ne podpremo z ustreznim čiščenjem in krepitvijo organizma, nam lahko povzročijo še več težav kot prej, saj se poleg trenutnega žarišča lahko naselijo tudi drugam. Zato je res pomembno, da brez prekinitve opravimo celoten protokol, ki intenzivno traja tri mesece, nato pa še celo leto po tri do štiri dni v mesecu. Bakterija Borrelia burgdorferi ima namreč zelo počasen cikel razmnoževanja: deli se nekje na 28 dni, kar sovpada tudi z luninim ciklom. Tudi težave, ki jih ta bakterija povzroča, so ciklične in niso vedno enako intenzivne. Ob divji ščetici vključimo rastline za podporo jetrom, ledvicam in limfnemu sistemu, da lahko telo čim bolje izloča strupe, telo pa krepimo z ustrezno prehrano, počitkom, zelišči, ki dvigujejo odpornost in poskrbijo za ravnovesje. Samo tako lahko damo telesu možnost, da se razbremeni.«

Ne ustrašimo se začasnega poslabšanja

»Divjo ščetico jemljemo v obliki tinkture tri mesece trikrat na dan po 15 do 30 kapljic pred jedjo in nato še celo leto po tri do štiri dni mesečno trikrat dnevno, kar je del protokola. Ob tem so zelo pomembne rastline, ki krepijo imunski sistem, blažijo vnetja, čistijo jetra, ledvice in limfo. Obvezno je treba piti dovolj vode, da se strupi lahko res čim učinkoviteje izločajo. Če pride do poslabšanja simptomov zaradi sproščanja bakterijskih toksinov, je to znak, da protokol učinkuje. Takrat se ne prestrašimo! Če je prehudo, nekoliko zmanjšamo odmerek in še bolj podpremo razstrupljanje telesa s čaji, kopelmi, savno in počitkom ter nadaljujemo z jemanjem divje ščetice. Ob ščetici uporabimo  mešanico za čiščenje limfnega sistema in razstrupljanje, ki jo sestavljajo kopriva, regrat, plezajoča lakota, ognjič, brusnica, peteršilj, breza. Prav tako vključimo rastline s protiparazitskim učinkom, kot so črni oreh, klinčki, neem, pravi pelin, ter rastline za podporo imunskemu sistemu, kot je denimo mačji krempelj, ki krepi imunski sistem in pomirja vnetja, učinkuje kot naravni antibiotik in je adaptogena rastlina. Ali pa recimo tudi japonski dresnik, ki je bogat z resveratrolom in daje moč, dobro pa se obnesejo tudi ameriški slamnik, rakitovec, šipek.«

Objavljeno v reviji Jana, št. 40, 7. oktober 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana