Profimedia

Prijateljstvo je za mnoge od nas pomembna vrednota. Prijatelje uvrščamo med za nas najbolj pomembne ljudi v življenju, saj se ob njih počutimo dobro, povezano, sprejeto. Z njimi preživljamo zabavne trenutke in si delimo nepozabne spomine. Prijateljstvo, ki traja je vredno več, kot karkoli. Razen, če to ni.

Se vam je že zgodilo ali se vam celo trenutno dogaja, da se ob nekaterih prijateljih ne počutite več, da ste res lahko to, kar ste? In po srečanju z njim čutite nek čuden nemir in neko posebno vrsto utrujenosti? Se vam po glavi podijo misli, kot so: »Zakaj mi je rekel ravno to?« »Me res vidi v taki luči?« »Mu lahko zaupam, da sem dobila napredovanje – ali bo slabe volje, ker sam še čaka?« »Lahko povem, da sem vikend preživela z drugimi in se imela lepo, ali bo ljubosumen?«

PREBERITE TUDI:

· Odnosi

Kaj storiti, če je partner sebičen v postelji?

· Odnosi

Notranja ločitev: Ko se razhajamo znotraj zveze, ne da bi se zares razšli

Če ste malce bolj pozorni, morda celo ugotovite, da čisto preveč razmišljate o njegovih oziroma njenih čustvih, ob tem pa svojih sploh več ne slišite. Včasih pride celo tak dan, da vas, ko zazvoni telefon in na ekranu zagledate prijateljevo ime, čudno stisne v želodcu in namesto, da bi se veselili poznanega glasu, izžeto razmišljate ali se vam sploh ljubi sprejeti klic.

Kaj se je zgodilo?!
Najverjetneje je to znak, da je vaše prijateljstvo postalo toksično.

Kako se zdravo prijateljstvo tiho prelomi

Večina toksičnih prijateljstev se začne povsem zdravo. Sčasoma pa se ravnovesje premakne: eden postaja os, okoli katere se vse vrti, drugi postaja podpornik, mediator, poslušalec. Nerazčiščena čustva, kot so tihe zamere, prikrita tekmovalnost, ljubosumje, razlike v osebnostnih slogih (nekdo konflikte pometa pod preprogo, drugi jih razrešuje direktno) in neizrečena pričakovanja ustvarijo stalno napetost. Odnos, ki je bil nekoč varen prostor, se spremeni v polje previdnosti: tehtamo besede, merimo odzive, vsak pogovor je mini test, ali “smo v redu”.

Ker se dogaja počasi, malenkost za malenkostjo, spremembe odnosa dolgo ne prepoznamo.  Naše srce zmaguje nad realnostjo. Obujamo skupne spomine in se tolažimo, da ima prijatelj samo težko obdobje. Razmišljamo, koliko stvari je že preživelo skupno prijateljstvo. Slepa pega navezanosti nas drži ob nekom, ki ga ne želimo izgubiti.

In če smo odraščali ob posmehu ali ignoriranju, če nam je že iz otroštva znana konstantna kritika in ustvarjanje slabe vesti, lahko to lažje normaliziramo tudi v odraslih odnosih. Vse to odloži alarm, dokler naše toksično prijateljstvo ne začne razžirati naše psihe, dokler ni poteptana naša samozavest in se tudi telo ne začne odzivati z bolečinami, nemirnim spancem, depresijo in paničnimi napadi.

Profimedia

Pet najjasnejših znakov, da je prijateljstvo postalo toksično

Pa je res vaše prijateljstvo toksično ali gre le za neko obdobje, ko pač nista najbolj usklajena? Če lahko naštejete tri ali več spodnjih znakov, je velika verjetnost, da ste v prijateljski dinamiki, ki vam škoduje.

1 – Po vsakem stiku vam ostane »čustveni maček«.

Gre za vzorec in ne več epizodo, ko ste po vsakem srečanju nemirni, se počutite manj vredni ali se spopadate s krivdo, občutkom, da je v vas praznina, namesto da bi bila radost.

2 –Vajin odnos je enosmerna pot.

Vedno ste vi tisti, ki poslušate in tolažite, pogosto tudi prevzamete in nosite prijateljeva bremena. Ko pride trenutek, ko bi vi potrebovali svoj prostor, pa tega ni, če že začnete s pogovorom, se ta kmalu obrne nazaj na drugo stran.

3 – “Šale”, ki režejo.

Zbadanje med prijatelji je pogosto in navadno gre za interne »šale«, ki se jim vsi smejimo. Lahko pa te nedolžne šale postanejo tudi bolj rezke in morda čutite, da gre v resnici za poniževanje, ki je zavito v celofan s pripisom »saj se hecam«. Lahko se tudi dogodi, da to izpostavite, a hitro dobite nazaj bumerang, da s svojimi mejami pretiravate.

Profimedia

4 – Čustveno kaznovanje, ko pride do nestrinjanja.

Včasih pride trenutek, ko tudi vi rečete ne ali morda izrazite jasno nestrinjanje. Prijatelj, ki vas spoštuje, bi to razumel – morda bi bil razočaran, a bi sprejel vaš prostor. V toksičnem prijateljstvu pa se meja razume kot napad. Ko se umaknete, rečete “ne” ali pokažete, da nekaj ni v redu, sledi čustvena kazen – užaljenost, tišina, pasivna agresija ali dramatičen odziv. Prijatelj vas ne kaznuje neposredno, ampak tako, da se počutite krive, ker ste poskrbeli zase.

5 – Minimiziranje vaših svetlih trenutkov.

Radi bi, da bi se prijatelj veselil vaših uspehov, a se zgodi ravno obratno. Vsak vaš dober trenutek pri drugem sproži nelagodje, tekmovalnost ali prikrito zavist. To ni nujno očitno, ampak se pokaže v drobnih in subtilnih odzivih, ko je vaš dosežek relativiziran, vaša radost preusmerjena s pozornostjo na drugo stran, včasih pa namesto toplega bravo dobite enostavno tišino in preprosto ignoriranje.

Če se v tem prepoznate, nikakor niste preveč kritični do svojega prijateljstva. Ste le pozorni in ste začeli opažati alarmne znake, ki govorijo, da vas tako prijateljstvo ne podpira več, ampak vas prej uničuje. In prav zavedanje je prvi korak ...

Zakaj toksično prijateljstvo ni dobro za nas

Verjetno veliko besed o tem ni treba zgubljati, saj že samo čutite, da vsako tako toksično druženje pušča vsaj nekajdnevne čustvene posledice. Če smo pogosto v taki družbi in to traja dolgo časa, pa škoda postaja tudi globlja. Toksično prijateljstvo tiho spodjeda našo samospoštovanje, glava preverja, ali smo rekli prav, srce pa se umika.

Tak odnos tudi porabi prostor, ki bi ga lahko zasedli ljudje, ob katerih bi lahko živeli svoje potenciale in se počutili sprejeti. Ker gre za čustveno izčrpanost in stres, se to lahko pozna tudi na našem zdravju – od visokega pritiska, do izčrpanega imunskega sistema, seveda pa tudi psihičnih težav.

Tako je ukrepanje nujno. V takem odnosu ni dobro več vztrajati, treba je nekaj spremeniti - prav tako kot roke ne bi več držali v plamenu, če bi vas opeklo.

Profimedia

Dve poti: zahteva po spremembah ali umik

Vsekakor se splača vsaj potruditi in to pomeni, da prijatelju ponudite možnost, da spremeni svoj način delovanja. Seveda je za to potreben iskren pogovor, kar zagotovo zahteva nekaj poguma. A se ne ustrašite. Zato, da boste lahko predlagali konkretne spremembe, si najprej nekajkrat po stiku zapišite, kaj je bilo tisto, kar je vplivalo na vaše počutje. Kako se je vedel prijatelj, kako ste na to reagirali vi sami, kako ste se počutili pred, med in ob situacijo. Ko boste imeli vsaj približen seznam, je čas za »sestanek«.

To naj bo čist in iskren pogovor, ko jasno opredelite kaj v vajini dinamiki prijateljstva vas izčrpava. Npr.: “Ko najini pogovori hitro zdrsnejo nazaj k tvojim temam, se počutim preslišano. Potrebujem, da vsaj del srečanja nameniva tudi mojim.” Brez slabe vesti izrazite tudi, kaj bo posledica, če do sprememb ne pride: “Če tega ne zmoreva, bom omejila najine stike.” Nato nekaj časa preverjajte dejansko vedenje in se ne pustite zapeljati praznim obljubam. Če odnos ostane še naprej toksičen, je to znak, da je treba izbrati drugo pot.

Izhod naj bo zdrav, brez razlaganja v nedogled. Povejte kratko in spoštljivo: “V tem odnosu se izgubljam, zato se umikam. Želim ti dobro.” Utišajte obvestila, ne vstopajte v obrambne debate. Doslednost ni hladnost; je skrb zase. Če so okoliščine take, da morata kljub vsemu še vedno ohranjati stike, te ohranite le na nujnem minimumu.

Kako se preboleti izgubljeno prijateljstvo

Ko se poslovimo od nekoga, ki ga imamo radi, nikoli ni lahko. Četudi smo se ob tej osebi počutili večkrat slabo kot dobro in čeprav smo že kdaj podvomili v to, da ga imamo še vedno za pravega prijatelja, pa ostaja povezava, ki so jo zgradile pretekle skupne izkušnje. Tako bi bilo utopično pričakovati, da vam bo vseeno. Da vaše srce ne bo vsaj malo krvavelo. A to je normalno. Pustite si žalovati, a hkrati ozavestite, da stopate v bolj svobodno in zdravo prihodnost.

Lahko tudi poizkusite napisati kratko zahvalno pismo, ki ga nikoli ne boste odposlali. V njem zapišite vse, kar je bilo lepo, zahvalite se za vse lepe skupne trenutke, na koncu pa jasno zaključite, zakaj to ne zadošča. Tak zapis bo vaši glavi pomagal razumeti, da odhod ne pomeni izbrisa lepih spominov, ampak le iskreno skrb zase. Zapišete lahko še, kaj ste se iz te izkušnje naučili in tako osmislite tudi neprijeten konec. Odgovorite na vprašanje, kaj vas je to prijateljstvo naučilo o mejah, katere signale boste naslednjič prepoznali prej in kakšno prijateljstvo si želite v prihodnosti.

Profimedia

Morda vas bo mikalo, da bi z bivšim prijateljem stike ohranili vsaj v digitalnem svetu. Tako boste lažje na tekočem, kaj se dogaja z njim … A to ni najboljša praksa. Vsaka njegova objava bi pomenila drobno ponovno čustveno stisko in boleči rez v srce. Zato skušajte izbrisati tudi povezave na skupnih spletnih družbenih omrežjih. Morda bo to celo težje, kot opraviti poslovilni pogovor, a verjemite, najbolje je tako.

Ko bodo rane zaceljene, zavestno odprite prostor za druge ljudi. Ne iščete “nadomestka”, temveč mrežo toplih stikov. Bodite proaktivni in tudi sami organizirajte drobna srečanja z ljudmi, ob katerih se počutite dobro. Dovolj je že kratek klik, skupna kavica ali popoldanski sprehod. Če boste ob tem slučajno prepoznali, da se vam prebujajo stare rane, kot so strah pred zapuščenostjo, nizka samopodoba …, razmislite o pomoči psihoterapevta. Že nekaj kratkih srečanj vam lahko pomaga zradirati toksičnost, ki se je usedla v vašo podzavest.