Plača že v oglasu? Slovenija zamuja z zakonom, ki bi spremenil zaposlovanje
Slovenija zamuja z zakonom o plačni preglednosti, ki bi lahko prinesel obvezno navedbo plače ali razpona že v oglasih za delo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kandidat za zaposlitev se danes lahko prijavi na razpis, pripravi življenjepis, opravi razgovor ali celo več krogov izbora, šele nato pa izve, da je ponujena plača bistveno nižja od njegovih pričakovanj.
Osnutek zakona, ki ga je pripravilo odhajajoče ministrstvo za delo, bi pri javno objavljenih delovnih mestih uvedel strožjo rešitev od minimalne zahteve direktive: delodajalec bi moral že v objavi delovnega mesta navesti osnovno plačo ali njen razpon.
Le če delovno mesto ne bi bilo objavljeno, bi moral kandidata s podatkom o plači seznaniti v vabilu na razgovor ali drugače, vendar najpozneje tri dni pred razgovorom.
A zakon, ki bi to uredil, še ni sprejet. Slovenija mora do 7. junija 2026 v nacionalno zakonodajo prenesti evropsko direktivo o plačni preglednosti.
Kaj določa evropska direktiva
Direktiva je začela veljati junija 2023, države članice pa imajo tri leta časa za prenos v nacionalno pravo. Namenjena je učinkovitejšemu uresničevanju načela enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti med ženskami in moškimi.
Evropska pravila med drugim prinašajo več informacij o plači pred zaposlitvijo, prepoved vprašanj o plačni zgodovini kandidata, pravico zaposlenih do informacij o povprečnih plačah za primerljivo delo ter poročanje večjih delodajalcev o plačni vrzeli.
Slovenski predlog zakona je v Pravno-informacijskem sistemu evidentiran kot Predlog zakona o izvrševanju enakega plačila za ženske in moške s preglednostjo plačil. Kot nosilni organ je navedeno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Osnutek je pripravljen, usklajevanje še ni steklo
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Svet24 pojasnili, da je osnutek zakona pripravljen. Februarja 2026 je bil posredovan Ekonomsko-socialnemu svetu, ki je ustanovil strokovni odbor za pripravo predloga zakona.
Toda odbor svojega vsebinskega dela še ni začel. Osnutek je bil posredovan tudi v predhodno medresorsko usklajevanje pristojnim ministrstvom.
O nadaljnjih korakih glede predloga zakona bo, vključno z morebitnimi dopolnitvami in časovnico obravnave, odločala nova vlada.
Ker naj bi področje dela v novi vladi prešlo pod resor gospodarstva, dela in športa, ki ga bo vodil dr. Anže Logar, smo se na Svet24 z vprašanji obrnili tudi nanj. Vprašali smo ga, ali bo prenos direktive obravnaval kot prednostno nalogo, ali bo nadaljeval z osnutkom odhajajočega ministrstva, ali ga namerava bistveno spremeniti, ali bo ohranil rešitev o plačnih razponih v oglasih ter kdaj pričakuje sprejetje zakona. Njegove odgovore še čakamo.
Vse kaže na zamudo
Da se postopek ni premaknil dovolj daleč, potrjujejo tudi v Ekonomsko-socialnem svetu.
ESS je izhodišča predloga obravnaval 13. februarja 2026 in sprejel sklep o ustanovitvi strokovnega odbora. Socialni partnerji so morali svoje predstavnike posredovati do 6. marca, vendar vsebinsko delo odbora po odgovorih ministrstva, ESS in socialnih partnerjev še ni steklo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije so za Svet24 zapisali, da glede na trenutno stanje direktiva do roka 7. junija ne bo prenesena v slovenski pravni red. Na časovnico po njihovem vplivajo tudi politične razmere in oblikovanje nove vlade.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so previdnejši, vendar opozarjajo na enako težavo. Glede na dosedanji potek usklajevanj po njihovem obstaja tveganje, da Slovenija zakonodaje ne bo uspela sprejeti pravočasno.
V Združenju delodajalcev Slovenije hitrega sprejetja zakona ne pričakujejo. Pričakujejo, da bo nova vlada s socialnimi partnerji ponovno začela delo »na realnih osnovah« in pripravila zakon, ki bo po njihovem vzdržen ter skladen s ciljem direktive.
Zamuda ne pomeni takojšnjih glob za podjetja
Če Slovenija roka ne bo ujela, to še ne pomeni, da bodo podjetja 8. junija avtomatično kaznovana. Direktiva se ne uporablja enako kot uredba EU. Konkretne obveznosti za delodajalce mora praviloma določiti nacionalni zakon, zato zamuda pri prenosu direktive ne pomeni samodejnih glob za slovenska podjetja.
Za državo pa zamuda ni brez posledic. Če članica EU direktive ne prenese pravočasno ali jo prenese pomanjkljivo, lahko Evropska komisija sproži postopek zaradi kršitve prava EU.
Postopek se lahko začne z uradnim opominom, nadaljuje z obrazloženim mnenjem in v skrajnem primeru konča pred Sodiščem EU. Pri nepravočasnem prenosu direktiv lahko Komisija predlaga tudi finančne sankcije.
Višina morebitnih sankcij za Slovenijo zdaj ni znana. Jasno pa je, da se z zamudo odmika tudi začetek uporabe pravil, ki naj bi kandidatom in zaposlenim omogočila več informacij o plačah.
Kaj bi zakon prinesel
Najbolj neposredna sprememba bi se poznala pri zaposlovanju. Po pojasnilih ministrstva osnutek predvideva, da bi moral delodajalec v objavi delovnega mesta navesti osnovno plačo ali njen razpon.
Če objave ne bi bilo, bi moral kandidata s podatkom o plači seznaniti v vabilu na razgovor ali na drug ustrezen način, vendar najpozneje tri dni pred razgovorom.
Osnutek predvideva tudi, da delodajalec kandidata ne bi smel spraševati oziroma od njega zahtevati podatkov o plačilu, ki ga je prejemal pri sedanjem ali prejšnjih delodajalcih.
Namen te prepovedi je preprečiti, da bi se morebitne pretekle plačne neenakosti prenašale v novo zaposlitev.
Nova pravila ne pomenijo, da bi bile plače posameznih zaposlenih javno objavljene. Zaposleni bi lahko od delodajalca zahteval podatke o svoji osebni ravni plačila in o povprečni ravni plačila, razčlenjeni po spolu, za kategorijo zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti.
Delodajalec bi moral podatke zagotoviti pisno v enem mesecu, dodatna pojasnila pa v nadaljnjih 15 dneh.
Poročanje o plačni vrzeli bi veljalo za delodajalce s 100 ali več zaposlenimi. Če bi iz poročila izhajala najmanj petodstotna razlika v plačilu med spoloma v kateri koli kategoriji delavcev, razlike pa ne bi bilo mogoče utemeljiti z objektivnimi razlogi in je delodajalec ne bi odpravil v šestih mesecih, bi moral po osnutku pripraviti skupno oceno plačil skupaj s predstavnikom delavcev.
Sindikati bi šli dlje, delodajalci opozarjajo na bremena
V ZSSS uvedbo plačne preglednosti odločno podpirajo. Menijo, da Slovenija ne bi smela zgolj minimalno prenesti evropskih zahtev, ampak bi morala izkoristiti možnost za uvedbo višjih standardov zaščite delavk in delavcev.
Zato podpirajo rešitev, da bi bil plačni razpon objavljen že v zaposlitvenem oglasu. Kandidati morajo, kot poudarjajo, že ob prijavi vedeti, kakšno plačilo lahko pričakujejo za ponujeno delo.
Takšna ureditev po njihovem zmanjšuje informacijsko neenakost med delodajalcem in kandidatom ter krepi pogajalski položaj delavcev.
V ZSSS opozarjajo tudi, da bo uspešnost zakona odvisna od izvajanja. Če ne bo učinkovitega nadzora, dostopa do informacij in ustreznih sankcij, bi lahko po njihovem nekatere določbe ostale predvsem formalne.
Delodajalske organizacije cilju direktive ne nasprotujejo, opozarjajo pa pred prenosom, ki bi po njihovem presegel evropske zahteve. Na GZS poudarjajo, da lahko večja transparentnost prispeva k zmanjševanju neupravičenih razlik v plačilu med ženskami in moškimi, vendar mora biti zakon za podjetja izvedljiv in ne sme povzročati nesorazmernih administrativnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja.
Največ izzivov na GZS pričakujejo pri zbiranju, analiziranju in poročanju o plačnih podatkih ter pri praktični uporabi pojma »delo enake vrednosti«.
Opozarjajo tudi na potrebo po jasnih metodoloških smernicah, varovanju poslovno občutljivih podatkov in ustreznem prehodnem obdobju. Po njihovem bi dodatno nacionalno zaostrovanje lahko zmanjšalo prostor za socialni dialog in kolektivno dogovarjanje.
ZDS je v svojem odgovoru ostrejši. Podpira cilj odprave neutemeljenih razlik v plačilih med ženskami in moškimi, vendar zahteva minimalni prenos direktive, brez dodatnih nacionalnih obveznosti oziroma tako imenovanega »gold-platinga«.
Po njihovi oceni aktualni predlog zakona v več določbah presega minimalne zahteve direktive ter ustvarja nesorazmerna administrativna, kadrovska in finančna bremena za delodajalce.
Plača že v oglasu ali šele pred razgovorom?
Najbolj konkreten spor med sindikati in delodajalci je vprašanje, ali mora biti plača oziroma plačni razpon objavljen že v oglasu za delo.
ZSSS to rešitev podpira. Po njihovem mora kandidat že ob prijavi vedeti, kakšno plačilo lahko pričakuje, sicer ostaja v šibkejšem pogajalskem položaju.
ZDS pa se z obvezno objavo v oglasu ne strinja. Po njihovem direktiva ne zahteva, da mora biti podatek o plači obvezno objavljen že v oglasu, temveč dopušča tudi druge načine, da kandidat informacijo pridobi pravočasno v postopku.
ZDS zato zagovarja rešitev, po kateri bi delodajalec informacijo zagotovil najpozneje pred razgovorom, ne pa nujno že v javni objavi delovnega mesta.
To bo ena prvih odločitev nove vlade: ali bo obdržala rešitev odhajajočega ministrstva, ki predvideva plačo oziroma plačni razpon že v oglasu, ali bo izbrala milejšo ureditev, po kateri bi moral kandidat informacijo dobiti pred razgovorom, vendar ne nujno že v oglasu.
Odprta ostajajo tudi tehnična vprašanja
Spor ni samo političen. Delodajalci opozarjajo tudi na vprašanje, kaj vse bi se štelo v plačilo. ZDS kot eno največjih težav izpostavlja, da naj bi predlog zakona v pojem plačila vključeval tudi prejemke, ki niso neposredno vezani na opravljanje dela, na primer povračila stroškov, regres, bonitete, jubilejne nagrade in solidarnostne pomoči.
Po njihovi oceni bi lahko takšna ureditev ustvarjala navidezne oziroma neutemeljene plačne vrzeli.
ZDS opozarja tudi na možnost posega v obstoječe kolektivne pogodbe, sistemizacije in interne akte podjetij. Predlagajo, da država pred uporabo zakona pripravi jasne metodologije, standardizirane obrazce, praktična navodila in digitalna orodja.
Odhajajoče ministrstvo medtem pojasnjuje, da v okviru projekta PAY DAY razvija spletno orodje, ki naj bi delodajalcem pomagalo pri vrednotenju delovnih mest in poročanju. Orodje je po navedbah ministrstva še v testni fazi.
Načelo enakega plačila ni novo
Na odhajajočem Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poudarjajo, da načelo enakega plačila za ženske in moške v Sloveniji ni novo. V Zakonu o delovnih razmerjih je uveljavljeno že od leta 2001.
Novost direktive zato ni samo načelo, temveč predvsem mehanizmi, s katerimi naj bi se to načelo lažje uveljavljalo v praksi: več informacij za kandidate, pravica zaposlenih do podatkov, poročanje večjih delodajalcev in ukrepanje pri neupravičenih razlikah.
Po podatkih Sursa je bila plačna vrzel med spoloma oktobra 2024 petodstotna, vendar povprečje ne pokaže celotne slike.
Največja je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 22,5 odstotka, ter zdravstvu in socialnem varstvu, 17,1 odstotka.
Surs je pri tem uporabil mednarodno primerljivo metodologijo izračuna plačne vrzeli med spoloma.
Več bo jasno po primopredaji novi vladi
Kaj se bo zgodilo z osnutkom, bo zdaj odvisno od nove vlade. Najprej bo morala odločiti, ali nadaljuje z obstoječim besedilom ali ga spreminja.
Nato se bo moralo začeti vsebinsko delo strokovnega odbora ESS, sledila bodo usklajevanja s socialnimi partnerji, medresorsko usklajevanje, obravnava na vladi in šele nato zakonodajni postopek v državnem zboru.
Slovenija evropskega roka po trenutnem stanju ne bo pričakala s sprejetim zakonom. Odprto pa ostaja, ali bo nova vlada ohranila rešitev o plačnih razponih v oglasih ali predlog približala zahtevam delodajalcev po minimalnem prenosu direktive.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
