Obupani brezdomec ujet v primežu tolpe: Poklical bom svoje, pa bodo videli
Brezdomstvo pri nas ni noben poseben pojav, a so ti pogosto tarče nasilja. Primer z Vrhnike v obup spravlja Roma z ulice.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Ne vem več, kaj naj naredim. Sem Rom, brezdomec, na Vrhniki pa mi stalno grozijo in me nadlegujejo, včasih celo z orožjem, prava tolpa mladih oseb. Že tako kradejo po trgovinah, da o čem drugem ne govorim, odgovorni pa ne naredijo nič. Prijavljam na policiji, pa me je celo policist odslovil z besedami, da če še enkrat pridem, se bodo lotili mene, ker da podajam lažnive obtožbe in podobno. Ko jim omenim organizirane tolpe mladih, pa so mi rekli, da se »nočejo z njimi iti vojne«. A z menoj pa se lahko gredo? Sem Rom in če me bodo pripeljali do konca, bom na pomoč poklical druge Rome pa bomo potem videli, kaj se bo dogajalo na Vrhniki,« se je pridušal brezdomec, ki je klical v naše uredništvo.
Tudi grožnje z orožjem, policija ne ukrepa
Kot je dejal, so mu tudi že grozili z orožjem, policija ga ne jemlje resno, zato smo povprašali tudi policiste, kaj se dogaja na Vrhniki in tam so nam potrdili, da se očitno na Vrhniki res nekaj kuha.
»V skladu z določili zakona o varstvu osebnih podatkov vam lahko povemo, da je policijska postaja Vrhnika v preteklosti prejela nekaj prijav, ki se nanašajo na domnevne grožnje in tatvine s strani mladoletnih oseb na območju centra Vrhnike. Vse prejete prijave prekrškov ali kaznivih dejanj so obravnavane skladno s pristojnostmi policije, v določenih primerih pa so bili uvedeni tudi ustrezni predkazenski in prekrškovni postopki,« so zapisali.
Pri vsaki prijavi je policija dolžna preveriti vse okoliščine posameznega dogodka ter morebitne razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje ali prekršek in potem tudi ustrezno ukrepa.
Obveščajo CSD, tam pa primeru nič ne vedo
O posameznih dogodkih je bil obveščen tudi pristojni center za socialno delo, s katerim redno sodelujejo.
A na očitke brezdomca o obnašanju policista in njegovih besedah o izogibanju konflikta s tolpami mladih in tudi opazk na račun brezdomca pa niso odgovorili.
A tega nam na CSD Ljubljana niso mogli potrditi. Še več, povedali so, da s konkretnim primerom brezdomca, ki je klical v uredništvo, na CSD Ljubljana, kamor spada tudi enota na Vrhniki, niso seznanjeni.
Dodali pa so, da jim tudi na enoti CSD Vrhnika ni znana problematika nasilne skupine mladih, saj »do sedaj nismo prejeli nobenih obvestil ali prijav s strani občanov oziroma drugih institucij.«
A ravno policija je potrdila, da sodeluje s CSD in da so zaznali in prejeli nekaj prijav, o tem pa na CSD ne vedo nič.
Mladoletni so poseben primer
»Prav tako ne zaznavamo organiziranih ali dolgotrajnih pojavov nasilnih skupin. Na področju, ki ga regijsko pokriva enota Vrhnika, letno obravnavamo od enega do dveh primerov brezdomstva. V takšnih primerih posameznike obravnavamo in jim nudimo pomoč ter podporo v okviru naših zakonskih pristojnosti in razpoložljivih socialnovarstvenih storitev,« so še povedali na CSD.
Očitno potem na relaciji med policijo in CSD le ni vse tako jasno, res pa je, da policija dodaja, da postopek obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj opredeljujejo posebne določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku. »Policija pri obravnavi mladoletnih storilcev ravna posebej previdno in ob sodelovanju s centri za socialno delo, tožilstvom ter po potrebi tudi z drugimi institucijami, kot so šole in zdravstvene ustanove.«
V Evropi največ v Franciji, v Sloveniji okoli 4000 brezdomcev
Brezdomstvo najdemo tako rekoč povsod na svetu, po nekaterih podatkih naj bi ga bil to pogost primer v ZDA, kjer na ulicah živi več kot 600.000 uradno zabeleženih posameznikov, največjo stopnjo brezdomstva v Evropi pa beležijo v Franciji, kjer je ulica predstavlja »dom« za 300.000 ljudi. Veliko več pa jih je v Aziji, v Pakistanu ali Bangladešu jih merijo v milijonih.
Pri nas je bilo leta 2022 okoli 3500 brezdomcev, zdaj se številka vrti okoli 4000 brezdomcev. Če pa med brezdomne prištejemo še vse tiste, ki živijo v prostorih, ki sploh niso namenjeni za prebivanje, na primer prikolice, kleti, barake, zapuščene stavbe, ali so začasno prebivajo pri prijateljih in sorodnikih, se ta številka dvigne na več kot 8.400 oseb.
Veliko nasilja ne prijavijo
Brezdomne osebe so zelo pogosto žrtve nasilja. Ker nimajo varnega zavetja, so nenehno izpostavljeni nevarnostim, mednarodne študije kažejo, da je brezdomec kar 13-krat bolj pogosto izpostavljen nasilju kot nekdo, ki ima urejen dom. To nasilje posebej občutijo ženske, kar 90 odstotkov brezdomk je povedalo, da so bili v času življenja na ulici tarče nasilja ali spolne zlorabe.
Tudi pri nas statistika ni veliko bolj rožnata, vsak tretji brezdomec je že doživel vsaj eno obliko fizičnega napada ali hudih groženj vsako leto. Pri tem pa kar 80 odstotkov primerov nasilja (lažji pretepi, brcanje med spanjem ali uničevanje lastnine) ostane neprijavljeno.
Policija pa sicer brezdomcev ne obravnava kot varnostno grožnjo oziroma grožnjo javni varnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
