Evropska primerjava razkrila bolečo slovensko resnico pri čakalnih dobah
Slovenija v evropski primerjavi močno odstopa pri čakalnih dobah. Dolge vrste se vlečejo pri kolku, kolenu, sivi mreni in specialistih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Evropska primerjava čakalnih dob je Slovenijo postavila med države, kjer bolniki na nekatere zdravstvene storitve čakajo najdlje. Najbolj izstopa zamenjava kolka.
Po podatkih OECD je bila leta 2024 mediana čakanja v Sloveniji 667 dni, skoraj dve leti. To pomeni, da je polovica bolnikov čakala manj, polovica pa še dlje.
Toda kolk ni edini primer. Slovenija po podatkih OECD izstopa tudi pri operaciji sive mrene, domači podatki NIJZ pa kažejo, da se vrste ne nabirajo samo pred operacijskimi dvoranami.
Dolgo se čaka tudi na prve specialistične preglede in nekatere diagnostične preiskave.
Pri kolku Slovenija močno odstopa
Pri zamenjavi kolka je razlika med Slovenijo in nekaterimi drugimi državami velika.
Na Švedskem in v Španiji je bila leta 2024 mediana čakanja 67 dni, na Madžarskem 209 dni, na Poljskem 343 dni, v Sloveniji pa 667 dni.
OECD opozarja, da se čakalne dobe med državami ne merijo vedno povsem enako, vendar slovenska številka kljub temu izstopa.
Bolnik, ki potrebuje zamenjavo sklepa, pogosto težko hodi, jemlje protibolečinska zdravila, slabše spi in omeji vsakdanja opravila. Pri starejših se lahko zaradi slabše gibljivosti poveča tudi odvisnost od pomoči drugih.
Tudi pri sivi mreni so čakalne dobe v Sloveniji med daljšimi
Slovenija izstopa tudi pri operaciji sive mrene. OECD navaja, da je bila leta 2024 mediana čakanja v Sloveniji 280 dni. V Španiji, na Poljskem, Madžarskem in Švedskem je bila približno 50 dni ali manj.
Siva mrena praviloma ne pomeni nujnega stanja, vendar dolgo čakanje vpliva na vsakdanje življenje.
Slabši vid oteži vožnjo, branje, delo, gibanje in samostojnost. Zato skoraj devet mesecev čakanja ni le podatek v zdravstveni statistik, temveč podatek o tem, kako dolgo mora bolnik živeti s težavo, težavo, ki jo je mogoče z operacijo praviloma dobro odpraviti.
Pri nekaterih posegih več kot tri mesece čaka skoraj vsak bolnik
Drugačen pogled ponuja delež bolnikov, ki so na poseg čakali več kot tri mesece. Pri operaciji sive mrene je bilo v Sloveniji takšnih 90,6 odstotka bolnikov, pri zamenjavi kolka 98,6 odstotka, pri zamenjavi kolena pa 99,3 odstotka. To kaže, da čakanje nad tremi meseci pri teh posegih ni izjema, temveč prevladujoč vzorec.
OECD ob tem navaja, da so se čakalne dobe po pandemiji v večini držav začele vračati proti prejšnjim ravnem, v Sloveniji pa so se pri nekaterih kazalnikih še povečevale.
Pri operacijah kolka OECD posebej omenja velik porast čakalnih dob v Sloveniji, medtem ko kot nasprotni primer navaja Poljsko, kjer so se čakalne dobe po letu 2019 precej skrajšale.
Domače številke pokažejo, kje se vrste nabirajo zdaj
Mednarodna primerjava temelji na podatkih za leto 2024, ker so to zadnji primerljivi podatki med državami. Najnovejši domači podatki pa kažejo trenutno sliko v Sloveniji. Po tedenskem poročilu NIJZ je bilo 27. maja 2026 v izbranem naboru storitev na čakalnih seznamih 357.708 ljudi. Nad dopustno čakalno dobo jih je čakalo 88.068.
Največ ljudi ne čaka le na operacije, temveč tudi na prve specialistične preglede in diagnostiko. To je pomembno, ker se bolnikova pot pogosto ne začne z operacijo.
Bolnik z bolečinami v kolku običajno najprej potrebuje pregled pri specialistu, pogosto še slikovno diagnostiko, nato odločitev o posegu in šele potem termin za operacijo.
Čakalna doba se zato v praksi ne začne nujno šele na dan, ko je uvrščen na seznam za operacijo, temveč že prej, ko išče pot do diagnoze in odločitve o zdravljenju.
Ti podatki pokažejo, da dolge čakalne dobe niso omejene na ortopedijo. Na prvi dermatološki pregled je konec maja čakalo več kot 30.000 ljudi, na prvi ortopedski pregled skoraj 24.000, na prvi kardiološki pregled skoraj 17.000, na prvi nevrološki pregled pa več kot 11.000.
Pri nevrološkem pregledu je bila nad dopustno čakalno dobo skoraj polovica čakajočih.
Zakaj se podatki OECD in NIJZ ne ujemajo povsem
Na prvi pogled se lahko zdi nenavadno, da OECD za kolk navaja mediano čakanja 667 dni, najnovejši domači podatki NIJZ pa pri endoprotezi kolka kažejo povprečni prvi prosti termin pri stopnji redno 364 dni. To ni nujno protislovje, ampak posledica različnih meril.
OECD primerja mednarodno primerljive čakalne dobe za leto 2024. Pri tem uporablja tudi mediano čakanja bolnikov, ki so še na čakalnem seznamu.
NIJZ pa objavlja aktualne domače podatke o številu čakajočih, čakajočih nad dopustno dobo in prvih prostih terminih.
Prvi prosti termin ni vedno enak dejanski čakalni dobi, ki jo bolnik na koncu prestane. OECD tudi sam opozarja, da se čakalne dobe med državami ne merijo vedno povsem enako.
Dopustna čakalna doba je najdaljši rok, v katerem naj bi bil bolnik obravnavan glede na stopnjo nujnosti na napotnici. Zato podatek o čakajočih nad dopustno dobo ne pomeni le, da je vrsta dolga, temveč da del bolnikov čaka dlje, kot predvidevajo pravila za njihovo stopnjo napotitve.
Prvi prosti termin je informacija, kdaj izvajalec ponuja naslednji termin za določeno stopnjo nujnosti. Dejanska čakalna doba posameznega bolnika je lahko drugačna, ker je odvisna od napotitve, izbire izvajalca, morebitnih odpovedi, sprememb zdravstvenega stanja in tega, ali bolnik sprejme ponujeni termin drugje.
Sistem opravi več posegov, vrste pa ostajajo
Slika ni enoznačna. OECD v profilu Slovenije ugotavlja, da ima država pri nekaterih kazalnikih zdravstvenega sistema tudi dobre rezultate.
Pri pričakovani življenjski dobi je Slovenija nad povprečjem OECD, ima tudi nižjo preprečljivo umrljivost od povprečja.
Vendar ima hkrati manj zdravnikov na 1000 prebivalcev od povprečja OECD in manj diagnostične opreme, če skupaj upoštevamo CT, MR in PET naprave na milijon prebivalcev.
Čakalne dobe se zato ne lomijo le pri številu operacij. Če je dolga vrsta že pri prvem specialističnem pregledu ali preiskavi, se podaljša celotna pot do posega. Pri načrtovanih operacijah pa se nato pokaže še vprašanje kadra, operacijskih terminov in zmogljivosti posameznih izvajalcev.
OECD širše opozarja, da čakalni seznami praviloma nastajajo takrat, ko se povpraševanje po zdravstvenih storitvah ne ujema z razpoložljivimi zmogljivostmi.
Za bolnika je ključna pot do obravnave
Pri čakalnih dobah se pogosto govori o številkah, vendar jih bolniki občutijo zelo konkretno.
Pri kolku ali kolenu dolgo čakanje pomeni bolečine, počasnejšo hojo in manj samostojnosti.
Pri sivi mreni pomeni slabši vid. Pri kardiološkem ali nevrološkem pregledu pa pogosto pomeni negotovost, ker človek še ne ve, kako resna je njegova težava.
Pri nekaterih posegih so čakalne dobe dolge, hkrati pa se vrste začnejo že pri prvih specialističnih pregledih in diagnostičnih preiskavah. Pot bolnika je zato pogosto sestavljena iz več zaporednih čakanj: sprva na pregled, nato na preiskavo, nato na odločitev o zdravljenju in šele zatem na poseg.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
