15-letniki v Sloveniji drastično nazadovali pri branju in matematiki
Kako so se naši 15-letniki odrezali v mednarodni raziskavi PISA 2025.Dosegli so nižje rezultate kot pred tremi leti. Najbolj kritična je matematična in bralna pismenost.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko so slovenski 15-letniki pred tremi leti za povprečjem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) zaostajali le na področju bralne pismenosti, na področju matematike in naravoslovja pa so bili nad povprečjem, pa tokratni rezultati kažejo, da poleg bralne pismenosti za povprečjem zaostajajo tudi pri matematiki, pri naravoslovju pa so okoli povprečja.
Slabše od leta 2022 in še slabše kot v letu 2018
"Povprečni dosežki v Sloveniji so bili leta 2025 nižji kot v kateremkoli ocenjevanju pred letom 2022," navaja OECD. Že leta 2022 so se slovenski 15-letniki na vseh treh področjih raziskave odrezali slabše kot v letu 2018.
Pri naravoslovju je slovenski povprečni dosežek v najnovejši raziskavi 484 točk (leta 2022 500 točk), medtem ko je povprečje držav OECD pri 486 točkah (leta 2022 491 točk).
V Sloveniji padec večji od povprečja OECD
Povprečen slovenski dosežek pri matematiki je s 485 točk v letu 2022 zdrsnil na tokratnih 460 točk, povprečni dosežek držav OECD pa se je v tem obdobju znižal s 480 na 469 točk.
Pri bralni pismenosti je odstopanje od povprečja OECD največje. Medtem ko je leta 2022 povprečje znašalo 482, slovenski dosežek pa je bil 469, se je v letu 2025 razlika še povečala, in sicer so slovenski 15-letniki dosegli 445 točk, povprečje OECD pa je znašalo 466 točk.
Ali kot so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). "Glede na leto 2022 se je slovenski rezultat znižal za 16 točk pri naravoslovju, 24 pri branju in 25 pri matematiki. Padec je bil na vseh treh področjih občutno večji od povprečja OECD, kjer so se dosežki znižali za 3, 14 oziroma 9 točk," so opozorili v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz).
Na vrhu Kitajci
Nad slabšimi rezultati tarnajo tudi v Avstriji in Nemčiji in še v nekaterih evropskih državah. Kje so najboljši? Na Kitajskem, v provincah in metropolah Peking, Šanghaj, Jiangsu in Zhejiang zasedajo prva mesta na področju matematike in naravoslovja, medtem ko pri bralni pismenosti prednjači Singapur. Sledita Japonska in Južna Koreja. V Evropi so med najboljšimi v Estoniji in Združenem kraljestvu. Na naravoslovnem področju so med desetimi najboljšimi tudi Kanada, Nova Zelandija in Avstralija, na matematičnem Švica, na bralnem pa še Irska in Nova Zelandija. Nadpovprečne rezultate so zabeležili tudi na Finskem.
Najslabši rezultati pri branju in matematiki tudi globalno
Tokratna izdaja raziskave sicer ugotavlja najslabši povprečen rezultat doslej. Medtem ko se rezultati pri znanosti v precejšnji meri ohranjajo, je padec izrazit pri branju in matematiki, je dejal strokovnjak za izobraževanje pri OECD Eric Charbonnier. Najslabši, zlasti z vidika desetletnega obdobja med letoma 2015 in 2025, so bili rezultati na področju bralne pismenosti. To pri OECD izpostavljajo kot še posebej zaskrbljujoče, saj, kot poudarjajo, prek branja učenci spoznavajo večino šolske snovi, bodisi pri reševanju računskih problemov, analizi zgodovinskega vira ali razlagi znanstvene izkušnje.
Organizacija to pripisuje več dejavnikom, od preobrazbe bralnih navad, povezanih z razširjenostjo zaslonov, upada zanimanja za branje pri mladih do sprememb v odnosu do šole po pandemiji covida. Opažajo, da imajo učenci veliko več težav pri odgovarjanju na vprašanja, ki terjajo kompleksne kognitivne procese, razmislek, branje daljših besedil in koncentracijo.
Mednarodna raziskava o bralni, matematični in naravoslovni pismenosti PISA, ki se izvaja pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), poteka v triletnih ciklih. Slovenija v njej sodeluje od leta 2006. Tokratna raziskava se je na slovenskih šolah izvajala marca in aprila lani, v njej so sodelovali dijaki in učenci, ki so bili rojeni leta 2009 in so bili vpisani v 7. ali višji razred osnovne šole oziroma v srednjo šolo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
