Najvišje in najnižje plače razkrivajo velike razlike
Statistični urad Republike Slovenije je ob prazniku dela zbral podatke o trgu dela. Na katerih področjih so plače najnižje in najvišje?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ob prazniku dela je slovenski statistični urad (Surs) objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu v Sloveniji, ki kažejo ključne značilnosti trga dela v letu 2025.
V Sloveniji je bilo lani 941.267 delovno aktivnih prebivalcev. Med njimi je bilo 55 odstotkov moških in 45 odstotkov žensk. Povprečna starost je znašala 44 let, pri čemer so bili moški v povprečju nekoliko mlajši (43,6 leta) od žensk (44,3 leta).
Večina delovno aktivnih je bila zaposlena v zasebnem sektorju (73 odstotkov), preostanek pa v javnem sektorju (27 odstotkov). Struktura po spolu se med sektorjema razlikuje – v zasebnem sektorju prevladujejo moški, v javnem pa ženske.
Izobrazba: v javnem sektorju prevladuje terciarna, v zasebnem srednješolska
Izobrazbena struktura delovno aktivnih kaže, da ima 53 odstotkov zaposlenih srednješolsko izobrazbo, 38 odstotkov terciarno in 9 odstotkov osnovnošolsko.
Razlike med sektorjema so izrazite. V javnem sektorju ima 60 odstotkov zaposlenih terciarno izobrazbo, medtem ko jih ima 36 odstotkov srednješolsko. V zasebnem sektorju pa prevladuje srednješolska izobrazba (60 odstotkov), terciarno izobraženih je 29 odstotkov.
Največ zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in med strokovnjaki
Po dejavnostih je bilo največ delovno aktivnih, 22 odstotkov, zaposlenih v predelovalnih dejavnostih. Ta delež je najvišji tako med moškimi (27 odstotkov) kot med ženskami (16 odstotkov).
Po poklicnih skupinah jih največ opravlja delo strokovnjakov (24 odstotkov), pri čemer je delež žensk v tej skupini skoraj tretjinski.
Vsak šesti delavec tujec, večina iz držav nekdanje Jugoslavije
Decembra lani je bilo med delovno aktivnimi 84 odstotkov državljanov Slovenije in 16 odstotkov tujih državljanov. Delež tujih delavcev se v zadnjem desetletju občutno povečuje, saj jih je bilo lani 2,6-krat več kot pred desetimi leti.
Največ jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije (83 odstotkov), med njimi največ iz Bosne in Hercegovine (47 odstotkov), Srbije (11 odstotkov) in Kosova (10 odstotkov).
Manj kot polovica zaposlenih dela v domači občini
Trend delovne mobilnosti se nadaljuje. Ob koncu lanskega leta je v občini prebivališča delalo 44,5 odstotka delovno aktivnih, kar pomeni približno 411.100 oseb.
Največ dnevnih delovnih migracij je povezanih z Ljubljano, kamor prihaja okoli 142.400 zaposlenih iz drugih občin, iz prestolnice pa jih približno 25.700 odhaja na delo drugam.
Kje so najvišje in najnižje plače?
Povprečna mesečna plača v letu 2025 je znašala 2.536 evrov bruto oziroma 1.602 evra neto.
Najvišje plače so bile v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.555 evrov bruto), najnižje pa v gostinstvu (1.838 evrov bruto). Med regijami so bile najvišje plače v osrednjeslovenski regiji (2.782 evrov), najnižje pa v primorsko-notranjski (2.206 evrov).
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
