Kaj je v Sloveniji dobra plača?
V pogovorih pogosto nanese na to, da ima "ta in ta dobro plačo." Vendar, kaj je dobra plača? Je to povprečna plača, je to plača v višini 2, 3 tisoč evrov? morda celo več?
Vprašanje, kaj je dobra plača, se zdi sila enostavno, vendar je odgovor veliko bolj kompleksen, kot se zdi na prvi pogled. Gre za izjemno oseben pogled na mesečni prejemek, ki ga prejmemo za opravljeno delo. S tem vprašanjem pa smo spravili v zadrego več institucij, od Statističnega urada, humanitarnih organizacij do ministrstev.
Državni statistiki uradno ne poznajo pojma »dobra plača«. Zato so na naše vprašanje izhajali iz podatkov za povprečno bruto plačo. Ta je lani oktobra 2024 znašala 2.339,76 evrov. Moški so zaslužili nekoliko več. Dobrih 2420 evrov, ženske pa malenkost več kot 2240 evrov. Le desetina zaposlenih v Sloveniji je prejela več kot 3808 evrov bruto. En odstotek zaposlenih pa je prejelo več kot 7500 evrov bruto.
Če podatke prevedemo v znesek, ki ga dobimo na račun, torej v neto plačo, pa je bila oktobra lani povprečna neto plača malenkost nižja od 1500 evrov. Deset odstotkov zaposlenih je prejelo več kot 2350 evrov, 4281,85 evra ali več pa prejme le en odstotek zaposlenih. Je to za slovenske razmere dobra plača?
Je dobra plača 1750 evrov?
V Slovenski Karitas so precej bolj skromni in tudi edini, ki so si upali konkretno odgovoriti, kako visoka naj bi bila v Sloveniji tako imenovana dobra plača. Kot so nam odgovorili, je bolj pomembno, kot dobra plača, dobro in primerno delo, kar pomeni, da je primerno plačilo za opravljeno delo, razvijanje kompetenc, da te večina dela notranje napolnjuje, da se lahko razvijaš in napreduješ in da v kolektivu vladajo dobri odnosi. »Dobra plača mora omogočiti življenje v srednjem razredu, kaj pa to pomeni pa je odvisno od okolja, v katerem živimo in standardov za dobro življenje« pravijo. Morda okoli 1750 evrov neto, so previdno zapisali kot znesek, ki bi lahko pomenil dobro plačo.
Vse je odvisno od osebnih okoliščin
Lahko bi rekli, da je za nekoga 1000 evrov dobra plača, za drugega pa niti dva ali več tisoč evrov ne. Odvisno tudi od potreb, ki jih imamo posamezniki, pravi Matic Slapšak iz Rdečega Križa Slovenije, kjer vsako leto pomagajo več kot 100 tisoč ljudem. Pri določanju dobre plače moramo upoštevati precej dejavnikov. Ali gre za moškega ali žensko, ali je oseba samska ali v razmerju, ima otroke, živi v lastniškem ali najemniškem stanovanju, mogoče celo pri starših, od kod prihaja ta oseba in tako naprej.
Po mnenju Slapšaka je pojem dobre plače bolj relativen kot subjektiven. Stroški recimo najemnin so v Ljubljani neprimerno višji kot recimo nekje v Trbovljah, Brežicah ali Prekmurju, zelo različne so tudi cene vrtcev, pa tudi drugi stroški elektrike, ogrevanja in vzdrževanja so zelo različni. Če sta v gospodinjstvu recimo dve odrasli zaposleni osebi, je vse skupaj spet precej lažje, če nimata otrok, morda še bolj. Potem je tu seveda še vprašanje morebitnih kreditov ali stroškov za vozilo.
Z dobro plačo mora delavec tudi nekaj prihraniti
Podobnega mnenja so tudi v Zvezi svobodnih sindikatov. »Dobra plača mora izpolnjevati več pogojev, in sicer bi morala pokriti osnovne življenjske potrebe, kot so prehrana in stroški bivanja, hkrati pa bi morala biti dovolj visoka, da delavcu omogoča ustvarjanje prihrankov, poleg izpolnjevanja socialnih in osebnih potreb, kot je na primer udeležba na kulturnih dogodkih, dopustovanje, hobiji in podobno.« so nam odgovorili. Predvsem pa je pomembno, da delavec ob vsem tem lahko tudi nekaj prihrani, ne da bo ob tem občutil finančno stisko.
Dobra plača pa bi morala biti tudi poštena, kar pomeni, da bi morala odražati tudi posameznikov z delom povezan napor, pogoje, v katerih dela, in odgovornosti, ki jih s tem prevzema.
Dobra plača bi bila običajno plača, ki je nadpovprečna glede na plače v posamezni panogi ali glede na kompetence ter delovne izkušnje posameznega zaposlenega, pa komentirajo vprašanje na Gospodarski zbornici. Ki glede dojemanja pojma dobra plača enako kot ostali sogovorniki omenjajo osebne okoliščine posameznika.
Zakonodaja pojma minimalna plača ne določa, pravijo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Določa le minimalno plačo, ki je vezana na rast minimalnih življenjskih stroškov. Tako kot ostali sogovorniki pa so poudarili, da je pojmovanje dobre plače odvisno od zahtevnosti in intenzivnosti dela, mesečni izdatki, ki so lahko močno odvisni od kraja bivanja, lastništva ali nelastništva nepremičnine, velikosti gospodinjstva, zdravja, drugih potreb, pa tudi življenjskega sloga. Enako pravijo tudi na ministrstvu za gospodarstvo.
Zgledovati bi se morali po jedrnih državah Unije
Ekonomist Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, pa meni da bi se morali tudi glede dobre plače zgledovati in po jedrnih državah Evropske unije, Avstriji, Nemčiji in Franciji. Dobra plača je nekaj manj kot dvakratnik ravnotežne plače v teh državah. V Nemčiji je povprečna plača okoli 4500 evrov bruto, vendar pri tem znesku ni upoštevana dohodnina, v Avstriji skoraj 4900 evrov bruto, v Franciji pa dobrih 3600 evrov bruto.
Tajnikar pa nam tudi razloži, kaj določa naše plače. To so cene, ki jih dosegamo z izdelki v mednarodni menjavi in tukaj bi morali narediti veliko več. Kot nam razloži Tajnikar, pri nas proizvajamo dele za avtomobile, ki imajo zelo nizke cene, potem nam pa na primer Mercedes nazaj v Slovenijo proda drag avto. Najbolj pomembno vprašanje je torej, ali delamo produkte, ki jih lahko dovolj dobro prodamo. To je pa po njegovo edini recept, ko bi lahko dosegli raven dobre plače. Kaj znajo naši managerji je veliko bolj pomembno, kot pa vladna gospodarska politika, je prepričan Tajnikar.
Kaj je poklic prihodnosti?
V prihodnje pa bo po njegovo plače krojila umetna inteligenca. Ta bo noro vplivala na delovno silo in plače. Poklice industrijskega značaja bo izločila iz trga delovne sile, po njegovo so ogrožena že tudi zdravniški poklici. Umetna inteligenca bo namreč znala prebrati na tisoče diagnoz, medtem ko jih osebni zdravnik pozna le nekaj deset. Edini, ki bodo po njegovo brez posledic preživeli revolucijo umetne inteligence so obrtniki. Ti so preživeli že vse od srednjega veka, če ne še prej. Preživeli so tudi industrijsko revolucijo in tudi umetna inteligenca jih ne bo mogla nadomestit. Že danes pa je dejstvo, da imajo mnogi obrtniki boljše plače, kot univerzitetni profesorji, je dejal.
Kaj pravijo bralci?
Kaj pa pravi javnost? V anketi, ki smo jo objavili na naši spletni strani večina ljudi, kar 43 odstotkov, meni, da je v Sloveniji dobra plača med 2 in 3 tisoč evri neto. Dobra četrtina je prepričana, da je za spodobno plačilo med 3 in 4 tisoč evri, 18 odstotkov sodelujočih pa jih meni, da je za spodobno življenje v Sloveniji dovolj do 2 tisoč evrov.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
