V Ljubljani zmanjkuje študentskih postelj: manjka jih kar 700
Dijaški domovi polni, študenti še čakajo na vselitev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dijaki so že sedli v šolske klopi, študenti pa bodo predavalnice napolnili čez nekaj tednov. Za številne mlade šolanje pomeni tudi selitev od doma, prostor v dijaškem ali študentskem domu pa ni samoumeven. V Dijaškem domu Bežigrad imajo zasedenih vseh 394 mest, v Ljubljani pa ocenjujejo, da bi potrebovali okoli 700 dodatnih javnih študentskih ležišč. V Mariboru je položaj nekoliko ugodnejši.
Novo šolsko leto se je začelo, z njim pa so se v dijaške domove vrnili tudi dijaki, ki se šolajo daleč od doma. Medtem študente selitev še čaka. V Študentskem domu Ljubljana naj bi se prve letošnje vselitve začele 22. septembra, v Mariboru pa pričakujejo, da bo velika večina novih stanovalcev posteljo dobila še pred začetkom študijskega leta.
Toda zanimanje za bivanje v domovih je veliko. V nekaterih dijaških domovih je prostora manj kot kandidatov, tudi oba največja študentska domova v državi pa opozarjata, da bi jim dodatne nastanitvene zmogljivosti omogočile hitrejše vseljevanje mladih.
Za Bežigradom zasedena prav vsa mesta
V Dijaškem domu Bežigrad, kjer težave s prevelikim povpraševanjem poznajo že vrsto let, imajo letos zasedenih vseh 394 mest. Sprejeli so 114 novincev, kandidatov pa je bilo več, kot jih lahko nastanijo.
»Prejeli smo več kot dvajset prijav več. Težko je reči povsem natančno, saj so prijave ves čas prihajale ali pa so jih umikali,« so nam pojasnili pred začetkom šolskega leta.
Za dijake, ki so ostali na čakalni listi, je možnost za sprejem odvisna predvsem od tega, ali se bo katera od postelj nepričakovano sprostila zaradi izpisa ali umika prijave.
Da letošnje zanimanje ni izjema, kaže podatek, da se z večjim povpraševanjem, kot imajo prostora, srečujejo že najmanj desetletje. »Povpraševanje je pri nas tradicionalno preveliko že vsaj deset let. Tudi letošnje je bilo v skladu s preteklimi leti,« pravijo.
V Ljubljani več kot 2600 novih prošenj
Pri študentih je slika nekoliko drugačna, saj se postelje sproščajo in zapolnjujejo skozi vse študijsko leto.
V Študentskem domu Ljubljana je za študijsko leto 2026/27 razpisanih 7047 ležišč za študente višješolskega in visokošolskega študija. Do 18. avgusta, ko je potekel rok za oddajo prošenj za uvrstitev na prvo prednostno listo, so prejeli nekaj več kot 2600 prošenj za sprejem ter nekaj več kot 6100 prošenj za podaljšanje bivanja.
Gre za podobno število vlog kot v preteklih letih. Koliko novih prosilcev bo dejansko upravičenih do subvencioniranega bivanja in uvrščenih na prednostno listo, ob našem poizvedovanju še ni bilo znano, saj so bile vloge še v postopku obdelave.
Razpis za sprejem se sicer s prvim rokom ni zaključil. Odprt ostaja do 30. aprila prihodnje leto, zato se lahko število prošenj povečuje tudi med študijskim letom.
Na vrsti najprej tisti z več točkami
Kdo bo posteljo dobil prvi, ni odvisno zgolj od tega, kdaj je oddal prošnjo. Študenti, ki izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, so točkovani in razporejeni na prednostno listo.
Med ključnimi merili sta povprečni bruto dohodek na družinskega člana in oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija. Višje ko je posameznik na prednostni listi, prej je napoten na vselitev.
V Ljubljani naj bi se vseljevanje začelo 22. septembra. Na podlagi izkušenj zadnjih let do konca oktobra praviloma vselijo do 1000 novih študentov, nato pa se postelje sproščajo postopoma z izseljevanjem obstoječih stanovalcev.
Prav zato vnaprej ni mogoče povedati, koliko časa bo posamezen študent čakal. »Enotnega časa čakanja za vse prosilce ni mogoče določiti, saj je ta odvisen predvsem od uvrstitve posameznika na prednostni listi in razpoložljivosti ležišč,« pojasnjujejo v Študentskem domu Ljubljana.
Nekateri lahko čakajo precej dlje
Kako dolgo lahko poteka vseljevanje, kaže izkušnja preteklega študijskega leta. V študijskem letu 2025/26 so v Ljubljani vse študente, ki so izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje, uspeli vseliti pred koncem maja. Podobno je bilo tudi v zadnjih nekaj letih.
To seveda ne pomeni, da večina mladih na sobo čaka do pomladi. Veliko novih stanovalcev jo dobi že septembra in oktobra, vendar se vseljevanje zadnjih upravičencev lahko nadaljuje še več mesecev po začetku študijskega leta. Do takrat morajo študenti bivanje urediti drugače.
In prav Ljubljana bi potrebovala precej več prostora. »Ocenjujemo, da Ljubljana dolgoročno potrebuje najmanj deset odstotkov dodatnih javnih študentskih ležišč, kar glede na sedanje zmogljivosti pomeni približno 700 dodatnih mest.«
Pomembno dopolnitev predstavljajo subvencionirane nastanitve pri zasebnikih, vendar v Študentskem domu Ljubljana menijo, da je dolgoročna rešitev predvsem povečevanje javnih nastanitvenih zmogljivosti. Med prihodnjimi možnostmi omenjajo načrtovani študentski dom na Roški in projekt ob Dunajski cesti.
V Mariboru raste zanimanje
Nekoliko drugačna je slika v Mariboru. Študentski domovi Univerze v Mariboru imajo za novo študijsko leto na voljo 2520 subvencioniranih ležišč.
Do 18. avgusta so prejeli 1931 prošenj za podaljšanje bivanja in 1215 prošenj za sprejem. Lani je bilo v enakem obdobju 1950 prošenj za podaljšanje in 1149 za sprejem. Število novih prošenj za sprejem se je torej povečalo za 66 oziroma za slabih šest odstotkov.
Ne gre le za letošnji pojav. »Od študijskega leta 2023/2024 zaznavamo nenehno rast števila prošenj za bivanje, kar kaže na to, da študenti prepoznavajo študentske domove kot najugodnejšo in najprimernejšo obliko bivanja v času študija,« pojasnjujejo v Študentskih domovih Univerze v Mariboru.
V Mariboru večina vseljena do 1. oktobra
Med Ljubljano in Mariborom je opazna predvsem razlika v hitrosti vseljevanja novih stanovalcev. V Mariboru namreč do 1. oktobra praviloma vselijo več kot 900 študentov oziroma 70 odstotkov novih stanovalcev.
»S tem dosežemo, da večina prosilcev za nastanitev v študentskem domu dobi posteljo še pred začetkom študijskega leta. Preostale študente po izkušnjah preteklih let običajno vselimo najkasneje do januarja naslednje leto,« pravijo.
V Mariboru zatrjujejo, da vsako leto vselijo vse prosilce, ki so upravičeni do subvencioniranega bivanja in se odzovejo na vabilo za vselitev. Večina pride na vrsto pred začetkom študijskega leta, preostali pa glede na sproščanje zmogljivosti do konca decembra oziroma začetka januarja.
Toda tudi v Mariboru menijo, da bi jim prišel prav dodaten študentski dom. Z njim bi lahko vse zainteresirane upravičence vselili hitreje in več mladim ponudili cenovno dostopnejšo možnost od bivanja na zasebnem trgu.
»Dodatni študentski dom bi omogočil hitrejšo vselitev vseh zainteresiranih študentov že v oktobru ter s tem še več študentom zagotovil cenovno ugodnejše bivanje, kot ga praviloma ponuja zasebni najem,« poudarjajo.
Dom ostaja ena najpomembnejših rešitev
Razmere v Ljubljani in Mariboru niso povsem primerljive. V Mariboru večina novih stanovalcev posteljo dobi že do začetka študijskega leta, preostali praviloma najpozneje do januarja. V Ljubljani se vseljevanje lahko nadaljuje precej dlje, Študentski dom Ljubljana pa ocenjuje, da bi prestolnica dolgoročno potrebovala okoli 700 dodatnih javnih študentskih postelj.
Pri dijakih se je medtem novo šolsko leto že začelo, a primer Dijaškega doma Bežigrad kaže, kako veliko je zanimanje za bivanje v domu: vseh 394 mest je zasedenih, povpraševanje pa njihove zmogljivosti presega že najmanj desetletje.
Za študente negotovosti še ni konec. Prve vselitve v Ljubljani se bodo začele v drugi polovici septembra, nekateri pa bodo morali na prosto posteljo počakati tudi po začetku predavanj. Ko doma ni dovolj prostora za vse, postane vprašanje, kje bo mlad človek med šolanjem ali študijem sploh živel, pomemben del računice celotne družine.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
