Otroštvo ni za prodajo: zakaj še vedno dela 138 milijonov otrok
12. junij je mednarodni dan boja proti otroškemu delu, ki še vedno zaznamuje življenja milijonov otrok.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Medtem ko večina slovenskih otrok razmišlja o počitnicah, se milijoni njihovih vrstnikov po svetu odpravljajo na polja, v rudnike, tovarne ali na gradbišča. Otroško delo ostaja ena največjih kršitev otrokovih pravic, sodobni čas pa odpira tudi nova vprašanja o delu otrok na družbenih omrežjih.
Ko govorimo o otroškem delu, si večina predstavlja prašne rudnike, nevarne stroje in izčrpane otroke v oddaljenih državah. Toda problem ni le del preteklosti. Še danes po svetu dela približno 138 milijonov otrok, od tega jih kar 54 milijonov opravlja nevarna dela, ki ogrožajo njihovo zdravje, razvoj in prihodnost.
Prav zato 12. junija obeležujemo mednarodni dan boja proti otroškemu delu. Gre za dan, ki ga je leta 2002 uvedla Mednarodna organizacija dela (ILO), da bi opozorila na eno najhujših oblik kršenja otrokovih pravic. Čeprav so se razmere v zadnjih desetletjih izboljšale, je svet še vedno daleč od cilja, da bi otroško delo povsem odpravil.
Milijoni otrok še vedno delajo namesto obiskovanja šole
Najnovejše ocene Mednarodne organizacije dela in Unicefa kažejo, da se je število otrok, vključenih v delo, sicer zmanjšalo. V primerjavi z letom 2020 jih je danes več kot 20 milijonov manj. Kljub temu ostajajo številke zaskrbljujoče.
Največ otrok dela v kmetijstvu, kjer jih je zaposlenih več kot 60 odstotkov. Mnogi pomagajo pri pobiranju pridelkov, delu z nevarnimi stroji ali rokovanju s pesticidi. Drugi delajo v industriji, tekstilnih obratih, rudnikih, na gradbiščih ali v storitvenih dejavnostih.
Posebej zaskrbljujoče je, da otroško delo pogosto pomeni tudi konec šolanja. Otroci, ki večino dneva preživijo pri delu, imajo manj možnosti za izobraževanje, slabše zdravstveno stanje in bistveno manj možnosti za izhod iz revščine. Tako se ustvarja začaran krog, v katerem revščina prehaja iz generacije v generacijo.
Najhuje je v najrevnejših delih sveta
Otroško delo je tesno povezano z revščino. Največji delež otrok, ki delajo, živi v podsaharski Afriki, kjer je v delo vključenih približno 87 milijonov otrok.
Strokovnjaki opozarjajo, da so k ohranjanju problema v zadnjih letih prispevale tudi številne globalne krize. Pandemija covida-19, vojne, gospodarska nestabilnost, podnebne spremembe in rast življenjskih stroškov so številne družine pahnile v še težji položaj. Kadar starši ne morejo zagotoviti dovolj prihodkov za preživetje, pogosto postanejo otroci dodatna delovna sila.
Prav zato mednarodne organizacije poudarjajo, da boj proti otroškemu delu ni le vprašanje zaščite otrok, temveč tudi vprašanje dostojnega dela za odrasle, socialne varnosti in dostopa do izobraževanja.
Ni vsako delo tudi otroško delo
Pomembno je razlikovati med otroškim delom in običajno pomočjo v družini. Če otrok pomaga pri hišnih opravilih, občasno pomaga staršem ali med počitnicami opravlja lažja dela, to samo po sebi še ne pomeni izkoriščanja.
Za otroško delo se šteje delo, ki otroku jemlje otroštvo, mu preprečuje obiskovanje šole ali škoduje njegovemu telesnemu, duševnemu oziroma socialnemu razvoju.
Med najhujše oblike sodijo prisilno delo, trgovina z otroki, spolno izkoriščanje, vključevanje otrok v kriminalne dejavnosti in uporaba otrok v oboroženih spopadih.
Rdeči karton otroškemu delu
Letošnji mednarodni dan boja proti otroškemu delu poteka pod sloganom »Rdeči karton otroškemu delu: poštena igra za otroke, dostojno delo za odrasle«. Mednarodna organizacija dela (ILO) želi s tem opozoriti, da otroško delo ni zgolj problem otrok, temveč tudi družb, ki odraslim ne omogočajo dostojnega dela in zadostnega zaslužka za preživetje družine.
Kampanja zato poudarja pet ključnih področij: kakovostno izobraževanje za vse otroke, socialno zaščito družin, dostojno delo za odrasle, učinkovitejši nadzor nad delodajalci ter večjo odgovornost podjetij v globalnih dobavnih verigah. Številni izdelki, ki jih vsakodnevno uporabljamo – od oblačil in elektronike do hrane – namreč še vedno nastajajo v okoljih, kjer otroško delo ni izkoreninjeno.
Sporočilo kampanje je jasno: otroci ne bi smeli delati zato, da bi družine preživele. Za to morajo poskrbeti pravičnejši družbeni sistemi in dostojni pogoji dela za odrasle.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji množičnega otroškega dela ne poznamo, vendar to ne pomeni, da vprašanje ni aktualno. Slovenska zakonodaja delo otrok, mlajših od 15 let, praviloma prepoveduje. Izjeme so kulturne, umetniške, športne in oglaševalske dejavnosti, vendar le pod strogo določenimi pogoji.
Prav področje oglaševanja in družbenih omrežij je v zadnjih letih odprlo nova vprašanja o tem, kje je meja med družinskim življenjem, zabavo in delom otrok. Otroci se vse pogosteje pojavljajo v objavah vplivnežev, promocijskih videoposnetkih, oglasih in sponzoriranih vsebinah. Če so te vsebine povezane z zaslužkom, pa zakonodaja takšno sodelovanje obravnava precej resneje, kot se morda zdi na prvi pogled.
Leta 2022 je slovenski Inšpektorat za delo prvič oglobil vplivneža zaradi vključevanja otroka v komercialne objave brez ustreznega dovoljenja. Primer je sprožil širšo razpravo o tako imenovanih otroških vplivnežih in o tem, ali otroci na družbenih omrežjih dejansko opravljajo delo.
Če otrok sodeluje v oglasu, promocijskem videu, fotografiranju ali drugi plačani vsebini, morajo starši oziroma naročnik predhodno pridobiti dovoljenje Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Pred izdajo dovoljenja se preverja, ali delo ne bo škodovalo otrokovemu zdravju, razvoju ali šolanju, določijo pa se tudi časovne omejitve in drugi pogoji sodelovanja. Namen teh pravil je preprečiti, da bi otroci postali vir zaslužka brez ustrezne zaščite njihovih pravic.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da zakonodaja tehnološkemu razvoju težko sledi. Pred desetletjem si namreč skoraj nihče ni predstavljal, da bodo nekateri otroci postali obrazi družinskih profilov z več deset tisoč sledilci in da bodo njihovi vsakdanji trenutki del tržne dejavnosti.
Zato se danes po Evropi vse pogosteje odpirajo vprašanja, kdo upravlja zaslužek, ki ga ustvarijo otroci na družbenih omrežjih, koliko zasebnosti jim ostane in ali lahko otrok sploh razume posledice digitalne prepoznavnosti, ki ga lahko spremlja vse življenje. Prav zaradi tega nekatere države že pripravljajo dodatne zaščitne ukrepe za otroke vplivneže, podobno kot jih že dolgo poznajo pri otroških igralcih in nastopajočih.
Otroško delo tako ni več le zgodba o tovarnah, rudnikih in poljih v oddaljenih državah. V digitalni dobi dobiva nove obraze, zato se morajo spreminjati tudi načini, kako družba varuje najmlajše.
Otroštvo bi moralo ostati čas igre
Sporočilo letošnjega slogana je preprosto, a močno. Otroci bi morali hoditi v šolo, se igrati, razvijati svoje talente in odraščati v varnem okolju.
Čeprav se je svet v zadnjih desetletjih premaknil v pravo smer, je dejstvo, da še vedno dela 138 milijonov otrok, opomin, da delo na tem področju še zdaleč ni končano. Otroštvo ni privilegij, ki bi moral pripadati le nekaterim. Je temeljna pravica vsakega otroka, ne glede na to, kje na svetu se rodi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
