Politične preiskave brez zavor? Zakaj bi nas moralo skrbeti
Sprememba zakona o parlamentarni preiskavi premika pravno varstvo preiskovancev na obdobje po končnem poročilu in opazno krepi manevrski prostor politike.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Državni zbor je 26. maja sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, znano kot ZPPre-B. Gre za spremembo, ki na prvi pogled deluje postopkovno, v praksi pa posega v eno ključnih vprašanj parlamentarnih preiskav: kdaj lahko oseba, ki se znajde v preiskavi, zahteva pravno varstvo. Za zakon je glasovalo 48 poslancev, 32 jih je bilo proti, dva sta bila vzdržana. Podprli so ga poslanci nove parlamentarne večine, opozicija mu je nasprotovala.
Doslej je lahko širši krog upravičencev že v zgodnji fazi zahteval presojo ustavnega sodišča glede akta o odreditvi parlamentarne preiskave. Med njimi so bili tudi preiskovanec, prizadeta fizična ali pravna oseba, varuh človekovih pravic, računsko sodišče, Banka Slovenije, lokalna skupnost, Sodni svet, Državnotožilski svet in tretjina poslancev.
ZPPre-B ta krog zožuje. Po novi ureditvi bi lahko presojo v začetni fazi zahtevala predvsem Sodni svet in generalni državni tožilec. Preiskovanec bi moral pravno varstvo praviloma iskati pozneje, po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije.
V praksi to pomeni, da bi preiskava lahko stekla, zaslišanja bi se lahko začela, imena preiskovancev pa bi se lahko pojavila v javnosti, še preden bi preiskovanec v večini primerov dosegel sodno presojo. Predlagatelji spremembo utemeljujejo z učinkovitostjo, kritiki pa opozarjajo na manj zgodnjih varovalk.
Začelo se je zbiranje podpisov za referendum
Referendumski postopek so sprožili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Rastko Močnik, Igor Vidmar in Vlado Miheljak. Pobudniki so v državni zbor vložili 13.369 podpisov. Za razpis referenduma morajo zbrati 40.000 overjenih podpisov volivcev, zbiranje pa poteka od 10. junija do 14. julija.
Noveli nasprotujejo opozicijske stranke Svoboda, SD, Levica in Vesna. Opozorila so podali tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, varuh človekovih pravic in Društvo novinarjev Slovenije. Varuh je opozoril na zmanjševanje procesnega varstva v parlamentarni preiskavi, Pravna mreža pa ocenjuje, da novela slabi varovalke, ki so bile uvedene po odločbah ustavnega sodišča.
Kako to urejajo zrele demokracije
Preverili smo, kako parlamentarne preiskave delujejo v državah, ki jih mednarodne primerjave uvrščajo med razvite demokracije z nižjo zaznano korupcijo. Indeks zaznave korupcije Transparency International sicer ne meri kakovosti parlamentarnih preiskav, kaže pa širše zaupanje v javni sektor. Slovenija je v indeksu za leto 2025 dosegla 58 točk.
Primerjava z Nemčijo, Nizozemsko, Avstrijo in Novo Zelandijo pokaže, da močna parlamentarna preiskava sama po sebi ni posebnost. Tudi tam imajo parlamenti široka pooblastila. Lahko zahtevajo dokumente, zaslišujejo priče, preiskujejo ravnanje oblasti in odpirajo vprašanja javnega pomena. Razlika je v tem, da takšna pooblastila praviloma spremljajo jasna postopkovna pravila in sprotne varovalke.
V Nemčiji mora Bundestag ustanoviti preiskovalno komisijo, če to zahteva četrtina poslancev. Komisija lahko zahteva dokumente ter zaslišuje priče in izvedence. Parlamentarna preiskava je zato pomembno orodje nadzora, tudi v rokah parlamentarne manjšine.
Na Nizozemskem gre še korak dlje. Parlamentarna preiskava velja za najmočnejše preiskovalno orodje predstavniškega doma. Priče se morajo odzvati vabilu, zaslišane so pod prisego, lažno pričanje pa ima lahko kazenske posledice. Postopek je lahko zelo javen in politično odmeven, zato so toliko pomembnejša pravila, ki določajo položaj zaslišanih oseb.
Avstrijska ureditev posebej pokaže, kako je mogoče združiti močno preiskavo in varovanje pravic. Tudi tam mora biti preiskovalna komisija ustanovljena, če to zahteva četrtina poslancev. Ob komisiji pa delujeta procesni sodnik in procesni svetovalec. Njuna vloga je, da postopek ostane znotraj pravil in da se med zaslišanji varujejo temeljne ter osebnostne pravice prič.
Na Novi Zelandiji parlament priznava široko pravico do preiskovanja zadev javnega pomena, vendar tamkajšnja parlamentarna praksa izrecno opozarja, da prisilno pridobivanje oseb, dokumentov in zapisov lahko pomeni poseg v državljanske svoboščine. Zato se takšna pooblastila uporabljajo previdno in ob dodatnih postopkovnih omejitvah.
Ti sistemi niso enaki in jih ni mogoče preprosto preslikati v slovensko ureditev. Pokažejo pa skupno logiko zrelih demokracij: parlamentarna preiskava je lahko močna, javna in politično pomembna, vendar njene moči ne ločujejo od varovalk. Pravila o postopku, pravicah prič, varstvu podatkov, poslovnih skrivnostih, javnosti zaslišanj in nadzoru nad delom komisije zmanjšujejo tveganje, da bi se preiskava spremenila v sredstvo pritiska na posameznika.
Kaj pokaže širša primerjava
V primerjavi smo se osredotočili na 16 evropskih držav, pri katerih so bili podatki o parlamentarnih preiskovalnih komisijah dovolj jasni in primerljivi. Preverili smo ne le, ali parlament lahko ustanovi preiskovalno komisijo, temveč tudi, kakšna pooblastila ima komisija in kakšne varovalke ima oseba, ki se znajde v postopku.
V tem vzorcu je bila povezava med indeksom zaznave korupcije in močjo varovalk zmerna, približno +0,58. Precej izrazitejša pa je bila povezava med močjo preiskovalnih pooblastil in močjo varovalk, približno +0,79. To ne dokazuje vzročne zveze, kaže pa pomemben vzorec: v bolje urejenih evropskih sistemih močne parlamentarne preiskave praviloma ne pomenijo manj zavor, ampak več jasnih pravil.
Ko nadzor postane pritisk
Drugačen vzorec se kaže v državah, kjer so demokratične zavore šibkejše, preiskovalni ali nadzorni postopki pa so že sprožili opozorila mednarodnih institucij. Skupni imenovalec teh primerov ni enaka zakonodaja, ampak podoben vzorec: oblast organu podeli široka pooblastila, prizadeti pa šele pozno dobi možnost učinkovitega pravnega varstva.
Na Madžarskem, ki ima v indeksu zaznave korupcije 40 točk, je bil leta 2023 ustanovljen Urad za zaščito suverenosti. Pristojen je za preverjanje domnevnih tujih vplivov v političnem in javnem življenju. Beneška komisija je opozorila, da lahko takšna ureditev poseže v zasebnost fizičnih in pravnih oseb, jih javno izpostavi brez ustreznega nadzora in povzroči hladilni učinek na demokratično razpravo.
Na Poljskem je veliko polemik sprožila državna komisija za preiskovanje ruskega vpliva. Ustanovil jo je parlament, njene ugotovitve pa bi lahko imele za posameznike resne posledice, tudi omejitev opravljanja funkcij, povezanih z upravljanjem javnih sredstev, za do deset let. Beneška komisija je opozorila, da bi lahko takšen organ vplival na politično tekmovanje pred volitvami, in priporočila razveljavitev zakona.
V Gruziji, ki ima v indeksu zaznave korupcije 50 točk, so bili leta 2025 nekateri opozicijski politiki obsojeni na zaporne kazni, ker niso želeli sodelovati s parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je niso priznavali kot legitimne. Amnesty International je primer uvrstil v širši vzorec pritiska na kritike oblasti.
Podobno vprašanje odpira slovenska ZPPre-B. Parlamentarna komisija bi lahko preiskavo začela takoj. Imena preiskovancev bi lahko prišla v javnost, komisija bi lahko opravila zaslišanja, politični učinek postopka pa bi nastal že med preiskavo. Preiskovanec bi glavno sodno varstvo praviloma dobil šele pozneje, po končnem poročilu komisije.
Kje je nevarnost
Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek. Ne pomeni obsodbe, ne pomeni ugotovljene krivde in ne pomeni, da je kdo storil kaznivo dejanje. V javnosti pa lahko deluje drugače. Že samo dejstvo, da se posameznik ali organizacija znajde v parlamentarni preiskavi, lahko ustvari vtis suma.
Tak primer je lahko nevladna organizacija, ki del denarja prejema iz javnih razpisov, hkrati pa javno kritizira ukrepe trenutne oblasti. Organizacija izvaja programe za mlade iz socialno šibkejših okolij, opozarja na posledice vladnih politik in sodeluje v javnih razpravah.
Parlamentarna večina lahko odredi preiskavo porabe javnega denarja v nevladnem sektorju. Takšna preiskava je legitimna, če ima jasno določen predmet in konkretne razloge. V njej pa se lahko znajde tudi organizacija, ki je do oblasti kritična, čeprav zoper njenega vodjo ne teče kazenski postopek, policija ga ne obravnava kot osumljenca in pristojni organi niso ugotovili nepravilnosti.
Od tega trenutka posledice niso več samo pravne. Vodja organizacije lahko dobi vabilo na javno zaslišanje. Njegovo ime in ime organizacije se pojavita v gradivih, medijskih poročilih in političnih izjavah. Donatorji lahko postanejo previdnejši. Starši otrok lahko začnejo spraševati, ali je z organizacijo kaj narobe. Sodelavci morajo pojasnjevati, da parlamentarna preiskava še ne pomeni ugotovljene odgovornosti.
Če sodišče šele po končnem poročilu ugotovi, da je bila preiskava preširoka ali ustavno sporna, lahko ugotovi kršitev. Ne more pa odpraviti javnega učinka, ki je medtem že nastal. Organizacija je bila v očeh javnosti že povezana s parlamentarno preiskavo, čeprav ji nepravilnosti niso bile dokazane.
Podobno tveganje velja za podjetnika, zunanjega izvajalca, novinarja, strokovnjaka, uradnika, občinskega funkcionarja ali člana nadzornega sveta. Pri ljudeh zunaj politike lahko že vključitev v preiskavo vpliva na ugled, poslovne odnose, zaposlitev, donacije ali javno zaupanje.
Dodatno vprašanje odpira slovenska praksa parlamentarnih preiskav. Vse se ne končajo s končnim poročilom. Če je pravno varstvo preiskovanca vezano predvsem na vročitev tega poročila, se postavi preprosto vprašanje: kaj se zgodi, kadar poročila sploh ni?
Pri dolgih in nedokončanih preiskavah zato ni vseeno, ali lahko preiskovanec ukrepa na začetku ali šele na koncu. Zgodnje varstvo lahko poseg še ustavi, naknadno ga lahko le ugotovi.
Hitrejši začetek, več odprtih vprašanj
Predlagatelji novele želijo hitrejše parlamentarne preiskave. Če je manj možnosti za zgodnjo ustavnosodno presojo, se preiskava začne lažje. Vprašanje pa je, ali hitrejši začetek sam po sebi zagotavlja tudi učinkovitejši in bolj prepričljiv postopek.
Če se med preiskavo odpirajo vprašanja o njenem obsegu, varstvu podatkov, položaju preiskovancev in dostopnosti pravnega varstva, se lahko spor premakne v poznejše sodne postopke, ustavne pobude, odškodninske zahtevke ali politične blokade.
Pri ZPPre-B je zato ključen čas pravnega varstva. Parlamentarna preiskava lahko javno učinkuje že ob odreditvi, vabilu na zaslišanje, objavi imena ali političnih izjavah. Pravno varstvo preiskovanca pa bi praviloma nastopilo šele po končnem poročilu.
Parlamentarna preiskava ostaja pomembno ustavno orodje nadzora nad oblastjo, politično odgovornostjo in porabo javnega denarja. Nova ureditev pa odpira vprašanje, ali so ob hitrejšem začetku postopka ohranjene dovolj močne varovalke, da preiskava v posameznih primerih ne bi postala tudi sredstvo pritiska na politične nasprotnike, kritične organizacije, novinarje ali druge javno izpostavljene posameznike.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
