V treh letih izginilo 4000 slovenskih kmetij: Je tudi pridelka toliko manj?
Število kmetij v Sloveniji vztrajno upada. KGZ Slovenije pojasnjuje, zakaj manjši kmetje opuščajo dejavnost in kaj to pomeni za samooskrbo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovensko kmetijstvo se ubada z neprijetnim trendom krčenja kmetijskih gospodarstev. Denimo leta 2000 je bilo v Sloveniji registriranih 86.423 kmetijskih gospodarstev, leta 2010 jih je bilo že samo 74.646, ob popisu leta 2020 pa le še 67.915. V dveh desetletjih se je njihovo število tako zmanjšalo za približno petino. Samo med letoma 2010 in 2020 je izginilo približno 6700 gospodarstev oziroma kar devet odstotkov.
Nič bolj vzpodbudni niso podatki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZ Slovenije), ki je za Svet24 opozorila, da se je po podatkih vzorčnega popisa kmetijstva iz leta 2023 v Sloveniji s kmetijsko dejavnostjo ukvarjalo zgolj še 50.531 kmetijskih gospodarstev. "V primerjavi s popisom iz leta 2020, se je število gospodarstev zmanjšalo za 7 odstotkov, oziroma za 4.068 kmetijskih gospodarstev.
"To je nekoliko več od dolgoročnega povprečja, vendar ne kaže na dramatičen preskok, ki bi ga lahko pripisali recimo podražitvi energentov ali gnojil, neposrednega statističnega dokaza za to ni. Glavni razlogi ostajajo strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu, kot so staranje nosilcev kmetij, pomanjkanje prevzemnikov, koncentracija proizvodnje na večjih kmetijah in opuščanje manjših, ekonomsko nezanimivih kmetij," so ob tem za Svet24 razložili pri KGZ.
Podražitve niso pretirano vplivale na zmanjšanje števila kmetij
Kot poudarjajo pri KGZ, so trenutne tržne razmere lahko nekoliko pospešile odločitev posameznih manjših kmetijskih gospodarstev za opustitev dejavnosti, vendar podatki ne kažejo, da bi podražitve energentov ali gnojil sprožile širši val zapiranja kmetij. Po mnenju zbornice gre predvsem za nadaljevanje več desetletij trajajočega prestrukturiranja in koncentracije kmetijske proizvodnje.
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je leta 2023 kmetijska zemljišča uporabljalo 50.467 gospodarstev, njihovo število pa se je glede na leto 2020 zmanjšalo predvsem med kmetijami s trajnimi nasadi. Skupna površina zemljišč v uporabi se je kljub temu povečala za dobra dva odstotka, na nekaj več kot 447.000 hektarjev, povprečna velikost gospodarstva pa je zrasla z 8,1 na 8,9 hektarja. Število kmetij z več kot 20 hektarji zemljišč se je povečalo za 13 odstotkov, medtem ko je bilo najmanjših gospodarstev za 14 odstotkov manj, kar potrjuje, da zemljo postopoma prevzema manjše število večjih kmetij.
"Pri zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev praviloma ne gre za prenos lastništva zemljišč, temveč predvsem za opuščanje kmetijske dejavnosti. Lastniki zemljišča pogosto obdržijo v svoji lasti, medtem ko njihovo obdelavo prevzamejo okoliški oziroma večji kmetje, če so zemljišča primerna za strojno obdelavo in je njihova obdelava ekonomsko smiselna.
Tako se del zemljišč opuščenih manjših kmetij še naprej uporablja za kmetijsko pridelavo, predvsem kadar gre za kakovostne, dostopne in za obdelavo primerne površine. Po drugi strani pa obstaja večje tveganje opuščanja obdelave na manjših, razdrobljenih, oddaljenih ali težje dostopnih zemljiščih, kjer prevzem obdelave za druga kmetijska gospodarstva ni ekonomsko upravičen," dodajajo.
Zakaj je kmetij vse manj?
Med razlogi za opuščanje kmetovanja, ki so po mnenju zbornice med seboj povezani, je ključen predvsem prenizek in nestabilen dohodek iz kmetijske dejavnosti. Kmetje se soočajo z nizkimi odkupnimi cenami, rastjo stroškov pridelave, vse večjimi administrativnimi obremenitvami ter posledicami vse pogostejših naravnih nesreč in vremenskih ekstremov, ki povečujejo negotovost kmetovanja. "Pomemben razlog je tudi pomanjkanje naslednikov oziroma prevzemnikov kmetij.
Mladi se za nadaljevanje kmetovanja težko odločajo, če v njem ne vidijo možnosti za dostojen in stabilen dohodek ter dolgoročno perspektivo. Opuščanje kmetovanja je zato pogosto posledica kombinacije ekonomskih, okoljskih, administrativnih in generacijskih dejavnikov," so prepričani na zbornici.
Kmetje so obenem izpostavljeni velikim nihanjem cen. Stroški krme, gnojil, goriva, energije, veterinarskih storitev in strojev se lahko povečajo hitreje kot odkupne cene njihovih proizvodov. Kmetijski inštitut je namreč ugotovil, da so se leta 2024 prihodkovno-stroškovna razmerja pri več analiziranih dejavnostih izboljšala, vendar so bila pri večini ključnih rastlinskih proizvodov še vedno slabša od dolgoletnega povprečja. To pomeni, da boljša letina ali višja prodajna cena ne prineseta nujno tudi zadovoljivega zaslužka, če so se prej močno povečali stroški.
Zajeten je tudi vremenski vpliv
Kmetijska proizvodnja je neposredno odvisna od vremena. Suše, pozebe, neurja, toča, poplave in nove bolezni lahko v enem letu izničijo velik del prihodka. Ministrstvo za kmetijstvo je v preteklosti ugotovilo, da so velika nihanja rastlinske proizvodnje znak premajhne odpornosti na podnebne spremembe, pri ocenjeni škodi pa dolgoročno posebej izstopa suša.
Hkrati je bilo leta 2020 za namakanje pripravljenih manj kot 1,4 odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi, dejansko pa je bilo namakanih zgolj 3958 hektarjev kmetijskih površin. Majhna možnost namakanja še povečuje izpostavljenost suši, zlasti pri zelenjavi, sadju in poljščinah.
Samooskrba
Zagotovo pa zmanjševanje števila kmetij, po mnenju KGZ vpliva tudi na samooskrbo: "Niso pa vsa kmetijska zemljišča, ki so nekdaj tvorila manjše kmetije, izven proizvodnje funkcije. Tista, ki so zanimiva po legi, velikosti in primerna za strojno obdelavo, lahko v obdelavo prevzamejo večje kmetije. Določen del površin pa je prepuščen zaraščanju. Zagotovo opuščanje kmetijske dejavnosti močno vpliva na obdelanost krajine in s tem zmanjševanje površin, ki so namenjene proizvodnji hrane, določen del »boljših« površin pa lahko prevzamejo sosednje večje kmetije."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
