Filip Flisar spoznal, kako je usoda čebel povezana z našo
Poletje diši po domačem sadju. Ko ugriznemo v sočen sadež pa le redko pomislimo, da ga morda sploh ne bi bilo brez drobnih delavk, ki svoje najpomembnejše delo opravijo že spomladi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Brez njih bi bilo precej manj hrane, manj cvetoče narave in precej manj življenja, kot ga poznamo danes.
Prav o tem govori nova epizoda podkasta Naravni prvaki, ki ga vodi Filip Flisar. Njegov gost je priznani strokovnjak za čebele, prof. dr. Janko Božič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Čebele niso glavna zgodba. Narava je.
Ko govorimo o čebelah, večina najprej pomisli na med. Nekateri na pike ali čebelarstvo. A dr. Janko Božič pogovor hitro usmeri drugam. Čebele niso glavna tema. So pokazatelj nečesa veliko večjega: zdravja okolja.
Prav zato jih imenuje »svetilnik okolja«. Tako kot svetilnik opozarja ladje na nevarnosti, nam čebele sporočajo, kaj se dogaja z okoljem, v katerem živimo. Če jim primanjkuje hrane, če izginjajo cvetoči travniki ali če je okolje vse bolj obremenjeno z onesnaženjem, to ni težava le za čebele. Izginjanje čebel je opozorilo, da izgubljamo ravnovesje, od katerega smo odvisni tudi ljudje.
Narava vedno pošlje opozorilne znake. Čebele so med prvimi, ki jih začutijo in če jih znamo poslušati, lahko marsikaj spremenimo, še preden bomo posledice občutili tudi ljudje.
Velike spremembe se začnejo na domačem vrtu
Ko govorimo o varovanju narave, pogosto pomislimo na velike politične odločitve, podnebne konference ali mednarodne dogovore. Dr. Božič pa v podkastu spregovori tudi o vsakdanjih odločitvah. O tem, kako pogosto kosimo travo. Kaj posadimo na vrtu. Ali embalažo odvržemo v pravi zabojnik. Ali pustimo naravi vsaj majhen košček prostora.
Njegovo sporočilo je preprosto: posameznik lahko več prispeva za okolje, kot si običajno predstavlja.
Morda se zdi nepomembno, če pustimo nekaj kvadratnih metrov travnika nepokošenega ali če v naravi poberemo odvrženo plastenko. Toda prav iz takšnih drobnih odločitev nastajajo velike spremembe. Narava namreč ne deluje po načelu enega velikega dejanja, ampak po milijonih majhnih.
Popolna trata ni vedno popolna
Dolga leta smo se učili, da je lep vrt tisti, kjer je vse urejeno. Trava je pokošena do milimetra natančno, plevela ni, vsak kotiček je pod nadzorom. Za čebele pa tak vrt pomeni prazno mizo.
Če travo pokosimo, še preden zacvetijo detelja, marjetice in druge samonikle rastline, čebelam odvzamemo pomemben vir hrane. Zato dr. Božič predlaga nekaj povsem preprostega: ni treba, da je vsak del vrta popoln. Dovolj je, da naravi pustimo majhen kotiček, kjer lahko stvari rastejo nekoliko bolj po svoje.
Takšen travnik morda ni popoln po naših merilih. Je pa veliko bolj bogat z življenjem. Včasih je največ, kar lahko naredimo za naravo, to, da ji preprosto dovolimo biti narava.
Slovenci smo narod, ki razume čebele.
Slovenija je svetu podarila svetovni dan čebel in dom ene najbolj cenjenih avtohtonih pasem: kranjske sivke. A dr. Božič poudarja, da naša posebnost ni v številu panjev ali količini pridelanega medu. Posebni smo zato, ker smo čebele uspeli vtkati v svojo kulturo.
Čebela je del slovenskih zgodb, tradicije, ljudske umetnosti in načina življenja. Je simbol pridnosti, sodelovanja in spoštovanja narave. Zaradi tega jo Slovenci doživljamo drugače kot marsikje drugje po svetu.
To ni zgodba o statistiki. Je zgodba o odnosu. In prav odnos je tisti, ki bo odločal, kakšno naravo bomo zapustili prihodnjim generacijam.
Narava vedno vrne, kar ji damo
Morda je najlepše sporočilo celotnega pogovora pravzaprav zelo preprosto: Ko skrbimo za naravo, ta ne vrača uslug čebelam. Vrača jih nam. V obliki hrane na naših krožnikih. V obliki čistih rek in pitne vode. V obliki cvetočih travnikov, zdravih gozdov in okolja, v katerem lahko kakovostno živimo.
Če pa naravo izčrpavamo, posledic ne občutijo le čebele. Občutimo jih tudi ljudje. Manj hrane, več ekstremnih vremenskih pojavov, manj biotske raznovrstnosti in slabša kakovost življenja niso težave prihodnosti, ampak sedanjosti.
Zato skrb za čebele ni le skrb za eno vrsto žuželk. Je skrb za ravnovesje, od katerega smo odvisni vsi. Po pogovoru z dr. Božičem pa postane jasno: čebel ne varujemo zaradi njih. Varujemo jih zato, ker s tem varujemo tudi sebe.
Celotno epizodo podkasta Naravni prvaki s Filipom Flisarjem in prof. dr. Jankom Božičem si lahko ogledate na spletni strani slovenija-reciklira.si, kjer vas čaka še več zgodb o tem, kako lahko z majhnimi vsakodnevnimi dejanji ohranimo naravo za prihodnje generacije.
Naročnik oglasa je Reciklarna
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
