Vse več mladih je brez dela; začetne izkušnje jim odvzema tudi UI
Brezposelnost mladih se je povečala, medtem ko delodajalci napovedujejo več kot 31.000 zaposlitev in vse težje najdejo ustrezne kandidate.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih 42.245 brezposelnih, 0,4 odstotka manj kot leto prej. Med mladimi je bila slika drugačna. Brez dela je bilo 8.621 ljudi, starih od 15 do 29 let, oziroma 3,2 odstotka več kot junija lani.
Skoraj polovica brezposelnih mladih išče prvo zaposlitev. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje jih ima 45 odstotkov največ osnovnošolsko izobrazbo, terciarno izobrazbo pa 13 odstotkov.
Hkrati delodajalci za drugo polovico leta napovedujejo več kot 31.000 zaposlitev. S težavami pri iskanju ustreznih kandidatov se je srečalo skoraj 45 odstotkov podjetij, med velikimi delodajalci pa več kot 70 odstotkov.
Slovenija ima torej hkrati ljudi brez dela in delovna mesta brez ljudi. Ponudba in povpraševanje se pogosto ne ujemata po izobrazbi, znanju, izkušnjah, kraju bivanja ali delovnih pogojih.
Primanjkuje ljudi za osnovne javne storitve
Poklicni barometer zavoda za zaposlovanje za leto 2026 napoveduje pomanjkanje predvsem v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, gradbeništvu in tehničnih dejavnostih.
Primanjkuje zdravnikov, zobozdravnikov, medicinskih sester, bolničarjev negovalcev, fizioterapevtov, socialnih oskrbovalcev in osebnih asistentov.
Podobno je v šolstvu. Med deficitarnimi so razredni in predmetni učitelji, učitelji poklicnih predmetov, svetovalni delavci, strokovnjaki za delo z otroki s posebnimi potrebami ter vzgojitelji in njihovi pomočniki.
Delodajalci težko najdejo tudi elektroinštalaterje, varilce, zidarje, tesarje, krovce, kleparje, orodjarje, mehanike in monterje strojnih inštalacij. Med visoko izobraženimi primanjkuje inženirjev strojništva, gradbeništva in elektrotehnike.
Za drugo polovico leta delodajalci med drugim napovedujejo zaposlovanje več kot 1.300 voznikov težkih tovornjakov, 1.100 varilcev, 740 elektroinštalaterjev ter po več sto kuharjev, natakarjev, zidarjev in učiteljev.
Kandidatov je več pri medijskih in ustvarjalnih poklicih
Na drugi strani Poklicni barometer presežek napoveduje pri novinarjih, fotografih, grafičnih in multimedijskih oblikovalcih, prevajalcih, umetniških ustvarjalcih, filozofih, zgodovinarjih, politologih, sociologih in antropologih.
Več kandidatov od potreb naj bi bilo tudi med organizatorji dogodkov, strokovnjaki za oglaševanje, poslovnimi sekretarji, tajniki in nekaterimi administrativnimi delavci.
To ne pomeni, da človek s takšno izobrazbo ne more dobiti dela. Pomeni, da zavod na ravni države pričakuje več kandidatov, kot bo prostih mest v konkretni poklicni skupini.
Tudi preprosta delitev na perspektivne naravoslovne in manj perspektivne družboslovne smeri ne velja. Med deficitarnimi so denimo psihologi, socialni delavci, kadrovski in nekateri pravni strokovnjaki. Pomembnejša od širokega področja izobrazbe postajata specializacija in praktično znanje.
Največ študentov izbira poslovne vede in pravo
V študijskem letu 2025/26 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih skoraj 86.000 študentov, 4,4 odstotka več kot leto prej.
Največ, 21,6 odstotka, se jih izobražuje na področju poslovnih in upravnih ved ter prava. Prav na tem področju je vpis najhitreje zrasel.
Tehniko, proizvodne tehnologije in gradbeništvo obiskuje 16,1 odstotka študentov, zdravstvo in socialno varnost pa 14,8 odstotka. Vpis v zdravstvo se je povečal, na tehniki ter učiteljskih smereh pa je ostal približno nespremenjen.
Podatki zato ne kažejo, da bi se mladi povsem izogibali deficitarnim področjem. Kažejo pa, da se vpis na nekatera področja ne povečuje tako hitro, kot rastejo potrebe. Pri tem diplomanti na trg vstopijo šele po več letih, del jih študija ne dokonča, nekateri pa po diplomi ne začnejo delati v svojem poklicu.
Tudi računalništvo ni več povsem varna izbira
Računalniški poklici imajo še vedno dobre obete, vendar se trg znotraj panoge razslojuje.
Slovenski Poklicni barometer razvijalce, analitike in programerje še vedno uvršča med poklice v primanjkljaju. Pri strokovnjakih za računalniška omrežja, podatkovne zbirke ter tehnični podpori uporabnikom pa zavod pričakuje ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Slovenski podatki še ne dokazujejo, da umetna inteligenca zmanjšuje skupno zaposlovanje računalničarjev. Mednarodne raziskave pa kažejo, da so bolj izpostavljena začetniška in rutinska dela.
Raziskovalci Stanfordovega laboratorija za digitalno gospodarstvo so ugotovili, da se je zaposlenost mladih ameriških razvijalcev od konca leta 2022 do septembra 2025 zmanjšala za skoraj petino. Pri izkušenejših razvijalcih je večinoma ostala stabilna ali se je povečala.
Rezultati nakazujejo, da umetna inteligenca najprej posega v naloge, s katerimi so začetniki doslej vstopali v poklic: pisanje preproste kode, testiranje, dokumentiranje in odpravljanje rutinskih napak. Podobno lahko vidimo tudi pri drugih poklicih, predvsem na začetnih pozicijah. Namesto ljudi, ki na novo vstopajo na trg dela, vse več nalog delodajalci preusmerijo na orodja z umetno inteligenco, ki ceneje in hitreje opravijo enako zadolžitev.
Podjetja še vedno potrebujejo strokovnjake za kompleksne sisteme, podatke, kibernetsko varnost in uvajanje umetne inteligence. Lahko pa enako količino osnovnega dela opravijo z manjšo ekipo.
Diploma ne bo več dovolj
Hitre spremembe povečujejo pomen krajših in ciljno usmerjenih izobraževanj oziroma mikrodokazil. Gre za dokazila o konkretnih znanjih, ki dopolnjujejo osnovno izobrazbo, denimo s področja analize podatkov, umetne inteligence, kibernetske varnosti ali energetike.
Slovenija je mikrodokazila vključila v novi zakon o visokem šolstvu. Namenjena naj bi bila predvsem dopolnjevanju in posodabljanju že pridobljenega znanja.
Diplom ne bodo nadomestila. Z nekajmesečnim programom ni mogoče usposobiti zdravnika, učitelja ali inženirja. Lahko pa diplomantu omogočijo, da pridobi ozko znanje, ki ga ob zaključku študija še ni imel.
Vrednost mikrodokazil bo odvisna od zahtevnosti programa, preverjanja znanja, ugleda izvajalca in tega, ali jih bodo delodajalci dejansko priznavali.
Težje nadomestljive bodo človeške sposobnosti
Ob tehničnih znanjih bodo vse pomembnejše presoja, sodelovanje, komunikacija, empatija, prilagodljivost in sposobnost vodenja ljudi.
Svetovni gospodarski forum napoveduje, da se bo do leta 2030 spremenilo 39 odstotkov ključnih znanj zaposlenih. Med pomembnimi sposobnostmi poleg tehnoloških izpostavlja analitično razmišljanje, prilagodljivost, vodenje, empatijo in aktivno poslušanje.
Tudi slovenski delodajalci pri zaposlovanju v zdravstveni in socialni oskrbi pogosto zahtevajo socialne kompetence ter sposobnost empatičnega odzivanja.
To ne pomeni, da bodo tako imenovane mehke veščine nadomestile strokovno znanje. Zdravnik mora poznati medicino, programer mora razumeti sisteme, učitelj pa predmet in pedagogiko. Vse pomembnejše pa bo, ali zna strokovnjak znanje uporabiti v nepredvidljivih razmerah, presoditi rezultate umetne inteligence in prevzeti odgovornost za odločitev.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
