Profimedia

Na prosto mesto je zadnji dan v marcu čakalo 36.051 ljudi, od tega jih dobra polovica želi takojšnjo namestitev, kažejo zadnji podatki Skupnosti socialnih zavodov. V nekaj več kot sto domovih, javnih in zasebnih, pa je 22.267 postelj.

Institucionalno varstvo starejših je namenjeno odpravljanju osebnih stisk in težav starejših od 65 let in drugih oseb, ki zaradi bolezni, starosti ali drugih razlogov ne morejo živeti doma. Domovi tako nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in družine z nudenjem bivanja, organizirane prehrane, varstva in zdravstvenega varstva, je nekakšna definicija doma za starejše.

Največje težave imajo domovi za starejše pri iskanju ljudi, ki bi skrbeli za oskrbovance. Plače so slabe, popravila jih ni niti plačna reforma, delo je težko, zaradi pomanjkanja zaposlenih pa pade delo na tiste zaposlene, ki ostajajo v sistemu. Tisti, ki ostajajo v domovih, so utrujeni, izgoreli in pod stalnim pritiskom oziroma stresom. Vse več je bolniških odsotnosti. Zaradi tega je lahko slabša tudi kakovost oskrbe.

Neuspešni razpisi

S kadrovsko problematiko se spopadajo tako v zasebnih domovih kot javnih. Ni razlik. »Tako kot vsi domovi po Sloveniji se tudi pri nas soočamo s kadrovsko stisko,« pravi direktorica Centra starejših Cerknica, ki spada pod Deos Ljubljana, Biserka Levačič Nelec. »Primanjkuje nam predvsem medicinskih sester, bolničarjev in negovalcev, skratka, problem je v pomanjkanju zdravstvenonegovalnega osebja. Zasebni zavodi nismo nobena izjema,« je dodala.

Tako tudi niso presenetljivi izidi ankete, ki jo je med 79 domovi za starejše opravila Skupnost socialnih zavodov. Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so lani uspešno zaključili le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, medtem ko je predlani ta delež dosegel 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot 50 odstotkov.

Deos

Po oceni Skupnosti socialnih zavodov je zaradi premalo kadra praznih več kot 900 postelj. Medtem ko na ministrstvu za solidarno prihodnost pravijo, da se na ravni države številka giblje okoli 440. Ob tem pa minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pravi, da pripravljajo poseben kadrovski zakon, ki naj bi omogočal dodatne zaposlitve, štipendiranje in dodatna izobraževanja.

»V svojem centru za zdaj zmogljivosti nismo zmanjševali,« nam je povedala Biserka Levačič Nelec iz cerkniškega doma, ki spada pod okrilje Deosa. Vse zmogljivosti imajo zasedene, rezerv pa ni več. V domu lahko zagotovijo oskrbo 164 stanovalcem, v čakalni vrsti pa je okoli 500 oseb.

Blaženje stanja

Država poskuša stanje blažiti tudi s privabljanjem delavcev iz tujine. Doslej so kadrovske luknje krpali z delavci z območja nekdanje Jugoslavije, kot kaže, pa bodo odslej za starejše v domovih skrbeli, jim kuhali ali pazili nanje zaposleni s Filipinov. Vendar, preden bodo stanje okrepili, bo preteklo še veliko vode. Drugi ukrep, s katerim želi država zmanjšati pritisk na domove, pa je pomoč na domu in zakon o dolgotrajni oskrbi. Eden od poglavitnih ukrepov, ki še ni popolnoma zaživel, je pravica oskrbovalca družinskega člana. Teh je trenutno v Sloveniji več kot 1200, je povedal minister Maljevac. »S 1. julijem prihajajo še nove pravice, od dolgotrajne oskrbe na domu do e-oskrbe. Po naših ocenah bo na ta način do konca leta v sistem vključenih vsaj 30.000 oseb,« je povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Vendar vsi ti ukrepi nimajo posebnega učinka, pravi direktorica cerkniškega doma. Ob tem, da se populacija stara in vedno več ljudi potrebuje vsaj eno izmed vrst pomoči, pomoč na domu ali ukrep oskrbovalca ne bosta zadoščala. Tudi na tem področju ni dovolj ljudi, ki bi lahko izvajali pomoč na domu ali oskrbovali ljudi doma.

Glede na dolge vrste čakajočih so seveda tudi čakalne dobe za namestitev v domovih za starejše zelo dolge. V domovih družbe Deos je za ženske čakalna doba do dva meseca, za moške pa največ pol leta. Za tiste uporabnike, ki potrebujejo oskrbo 24 ur na dan na varovanem oddelku, je čakalna doba od 18 do 24 mesecev. Ponekod so čakalne dobe še mnogo daljše, tudi tri leta se čaka v enem izmed ljubljanskih domov za starejše. Na spletni strani doma za starejše Fužine v Ljubljani so zapisali, da vsako leto dobijo okoli 2000 prošenj, sprosti pa se 40 mest na leto.

Profimedia

Stiske sorodnikov

Prav zaradi takih razmer so stiske sorodnikov zelo velike. »Dnevno se srečujemo s stiskami svojcev, ki nas kličejo. Imamo veliko klicev za sprejeme iz bolnišnic, zdravilišč, ki so primorani ljudi odpustiti, mest v domovih pa ni. Svojci so v službah in dolgoročno ne zmorejo poskrbeti za oskrbo in nego,« opisuje Levačič Nelec.

Direktorico cerkniškega doma smo vprašali tudi, ali se je že zgodilo, da bi kdo od svojcev prišel s kakšno nespodobno ponudbo. »Ne, teh ponudb nismo imeli oziroma jih nismo zaznali. S tem se še nismo soočili,« nam je zagotovila Biserka Levačič Nelec.