Profimedia

Varčevanje se pogosto zdi preprosto, dovolj je, da vsak mesec prihranimo nekaj denarja. A v praksi se hitro izkaže, da to ni le vprašanje discipline ali matematike. Naši možgani imajo svoje zakone, poleg tega pa nas pogosto premagajo še impulzivni nakupi in vsakodnevne želje. Zakaj je tako težko vztrajati, kljub temu da vemo, kako koristno je varčevanje za našo prihodnost?

Psihologi in vedenjski ekonomisti razkrivajo, da na naše finančne odločitve vpliva kombinacija instinktov, čustev, miselnih navad in načinov razmišljanja. Dobra novica je, da obstajajo preproste strategije, s katerimi lahko te mehanizme »prevarate«, si ustvarite rutino in postopoma zgradite varčevalno navado, ki resnično deluje.

Zakaj je varčevanje tako zahtevno?

Raziskave vedenjske ekonomije kažejo, da ljudje pogosto precenjujejo takojšnje nagrade in hkrati podcenjujejo dolgoročne koristi. Ko si privoščimo kos čokolade ali novo majico, občutimo takojšnje zadovoljstvo, ki ga možgani zaznajo kot takojšno nagrado. Nasprotno pa je varčevanje denarja za dopust ali večji nakup v prihodnosti nekaj, česar ne moremo neposredno začutiti ali izkusiti. Zato je to eden od glavnih razlogov, zakaj je varčevanje težje – nagrada je oddaljena in izven našega čutenja, medtem ko so impulzivne nagrade lahko takoj občutne.

Profimedia

Koncept »delayed gratification« ali odložene nagrade je populariziral psiholog Walter Mischel s kultnim »Marshmallow test« poskusom. Otroci, ki so znali počakati na večjo nagrado, so kasneje v življenju kazali večjo samodisciplino, boljše akademske rezultate in večjo sposobnost dolgoročnega načrtovanja. Gre torej za sposobnost premagovanja trenutnih želja v prid večjega, bolj dolgoročnega cilja, kar je ključni dejavnik tudi pri varčevanju.

Zakaj se zdi, da imamo več denarja, kot ga resnično imamo?

Ljudje pogosto denar razvrščamo v mentalne kategorije, ki jih ustvarijo naši možgani. Na primer, če imate 100 € prihranka in 100 € na tekočem računu, možgani dojemajo, da prihranki niso za porabo, hkrati pa pogosto spregledajo, kako vsakodnevni stroški postopoma zmanjšujejo vaš denarni potencial. Tak način razmišljanja lahko vodi do samoprevare, koncepta, ki ga je uveljavil Richard Thaler, Nobelov nagrajenec za ekonomijo. Gre za pojav, kjer mislimo, da imamo več denarja ali svobode, kot jo v resnici imamo, in nas to lahko zavede pri odločanju o porabi ali varčevanju.

Profimedia

Psihologi opozarjajo, da se tej zmedi pogosto pridruži še racionalizacija. Na primer: ta mesec ste prihranili pri nakupu oblačil, zato si rečete: “Super, danes si lahko privoščim kavo ali novo majico, saj sem prihranil drugje.” Kratkoročno se počutimo dobro, saj možgani zaznajo nagrado in olajšanje krivde, a dolgoročno takšno vedenje zmanjšuje učinek varčevanja – prihranki ne rastejo, cilj pa ostaja nedosegljiv.

Kako "prevarati" možgane in varčevanje narediti lažje?

1. Avtomatski prihranki – samodejno varčevanje

Avtomatski prenosi denarja na varčevalni račun so ena najučinkovitejših strategij, saj zmanjšajo možnost, da bi prihranek porabili impulzivno. Ko se denar »samodejno shrani«, na varčevalni račun možgani ne doživljajo stresa zaradi odrekanja. Za optimalni učinek lahko nastavite tudi več trajnih nalogov.

2. Vizualni prikaz napredka močno poveča motivacijo

Vizualni prikaz napredka močno povečuje motivacijo. Naši možgani najbolje reagirajo, ko lahko napredek vidimo. Ko spremljamo graf ali tabelo, ki raste, se v našem telesu sprošča dopamin. Aplikacije ali preprosta tabela, kjer vsak teden vpišete prihranjen znesek, omogočajo, da napredek res občutite. 

Profimedia

3. Med varčevanjem se nagradite

Majhne nagrade ob doseženih ciljih povečujejo motivacijo in občutek zadovoljstva. Ni nujno, da so drage; lahko gre za kavo, ogled filma ali kratek izlet. Pomembno je, da so nagrade načrtovane in povezane z dosežkom, ne pa naključne ali impulzivne. Tako možgane »prevarate«, saj prejmejo občutek nagrade medtem, ko vi še vedno vztrajate pri varčevanju.

4. Varčevanje po korakih

Veliki cilji so pogosto zastrašujoči in nas lahko demotivirajo. Če varčevanje razdelite na manjše cilje, jih lažje spremljate in občutite napredek. Znesek lahko razdelite na mesece, na primer 1.200 € na 12 mesecev po 100 €, ali pa na tedne, pri čemer vsak teden prihranite določen znesek. Druga možnost je, da se lotite 52-tedenskega izziva, kjer vsak teden prihranite nekoliko več ali manj, kar je zabaven in motivacijski način varčevanja. Ko vsak teden ali mesec dosežete cilj, se sprosti občutek zadovoljstva in motivacija za nadaljevanje ostaja visoka.

Profimedia

5. Premagajte impulzivno nakupovanje

Psihologi svetujejo, da pred večjimi nakupi upoštevate pravilo "počakam 24 ur". Pogosto nenadna oz. impulzivna želja po nakupu, izgine, če ji damo čas. Pred nakupom si lahko zastavite še preprosta vprašanja: Ali to res potrebujem? Kako bo to vplivalo na moj varčevalni načrt? Ta pristop uči možgane, da ločijo trenutno željo od dolgoročnega cilja.

Profimedia

Varčevanje ni le disciplina, ampak veščina, ki jo lahko treniramo. Z majhnimi koraki, jasnimi cilji in preprostimi triki lahko svoje navade spremenimo, impulze nadzorujemo in postopoma zgradimo varčevalno rutino, ki res deluje. Vsak prihranek šteje, vsak napredek daje motivacijo.

Začnite danes in si ustvarite finančno samozavest, ki bo z leti prinesla velike rezultate.