Robert Balen

Kot so danes sporočili z ministrstva za finance, je bila lanska izdaja obveznic na japonskem trgu uspešna, zato je Slovenija danes štirim bankam podelila mandat za izdajo tako imenovanih samurajskih obveznic, denominiranih v jenih. Obenem je začela s preverjanjem interesa potencialnih vlagateljev.

Slovenija je mandat za izdajo samurajske obveznice podelila bankam Daiwa, Mizuho, Nomura in SMBC Nikko. Obveznica bo imela predvidoma triletno ročnost, pri čemer je, v kolikor bodo to dopuščale tržne razmere, njena izdaja predvidena v bližnji prihodnosti.

"Panda" obveznice

Minister Boštjančič slovenske finančne niti prepreda na Kitajskem

Na ministrstvu so pojasnili še, da bodo sredstva, zbrana z izdajo teh obveznic, namenjena izključno »financiranju oziroma refinanciranju proračunskih izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov, skladno z Okvirjem Republike Slovenije za trajnostne obveznice.« Višina izdaje zaenkrat ni znana.

Tudi prva izdaja panda obveznic?

Prve obveznice v japonski valuti je Slovenija izdala avgusta lani. Gre za triletne obveznice z 0,75-odstotno letno obrestno mero in petletne obveznice z 0,89-odstotno obrestno mero. Skupna vrednost izdaje je bila 50 milijard jenov oziroma približno 311 milijonov evrov.

Na finančnem ministrstvu razmišljajo tudi o prvi izdaji državnih obveznic v kitajskih juanih. Zanimanje zanje na kitajskem trgu je prejšnji teden preverjal tudi minister za finance Klemen Boštjančič, ki se je v okviru delovnega obiska v Pekingu med drugim srečal s kitajskim kolegom Lan Foanom, predsednikom kitajske centralne banke Pan Gongshengom ter predstavniki kitajskih bank, ki bi lahko sodelovale pri izdaji.

Druga izdaja

Kaj so ljudske obveznice in ali jih je vredno kupiti?

Slovenija želi z izdajo tako imenovanih panda obveznic po pojasnilih finančnega ministrstva razširiti bazo vlagateljev in razpršiti vire financiranja. To je v nedavnem intervjuju za časnik Financial Times potrdil tudi Boštjančič. Izdajo panda obveznic v predvideni višini do pet milijard juanov (605 milijonov evrov) je označil kot del strategije za nadaljnje odpiranje slovenskega gospodarstva v času zaostrovanja trgovinskih napetosti in sprememb industrijske politike v ZDA in na Kitajskem.