Žumberčani dobili pisano zgodovino
Dve knjigi o svoji zgodovini od njihovega prihoda na območje Žumberka leta 1530 pa do danes so Žumberčani dobili letos, obe sta neodvisno drug od drugega pisala zgodovinar in etnolog Milan Bračika in nekdanji polkovnik JLA in upokojeni diplomat Dragan Vukšić, oba člana novomeškega kulturno umetniškega društva Žumberak. Pogovor z avtorjema je povezoval Ivan Kuljaj, tudi sam po očetu Žumberčan in član društva.
V knjigi Žumberak, zemljepisni položaj in zgodovinska vloga Žumberka v Vojni krajini ter ljudska kultura Žumberka, ki je napisana v slovenščini in jo je izdalo društvo, Milan Bračika Žumberak obdela s treh vidikov. V prvem delu knjige predstavlja geografske značilnosti Žumberka od geoloških razmer in podnebja do strukture prebivalstva, gospodarstva in rodov. V drugem delu na kratko preleti zgodovino Žumberka od obdobja pred naselitvijo Uskokov in pred selitvijo Slovanov do časa turških vpadov, formiranja vojne krajine do sodobnega časa, medtem ko v tretjem delu knjige opiše etnografske značilnosti Žumberka od stavbarstva in noše do ljudskih pesmi in običajev.
Dragan Vukšić je knjigo Žumberački Uskoci, unijaćenje i odnarođavanje s podporo hrvaške države izdal v Zagrebu, izdajatelj je Srbski narodni svet, napisana pa je v srbohrvaškem jeziku. Gre za obširen pregled zgodovine žumberških Uskokov, v katerem avtor, ki pravi, da je knjigo "pisal" celo življenje, na kar 500 straneh podrobno popisuje, kako so Uskoki prišli na območje Žumberka in kako živeli pet stoletij.
Med pisanjem knjige je Vukšić večkrat obiskal vse žumberške vasi, mnoge, predvsem na vzhodnem delu Žumberka, prazne in porušene, brez ljudi, s katerimi bi se lahko pogovoril. "Uskoška zgodovina se končuje, še malo pa ne bo nikogar več, ki bi se rodil in odrasel v Žumberku, nekatere vasi v vzhodnem delu sploh več ne obstajajo. Nekoč je tu živelo 30.000 ljudi, danes jih je le še kakšnih tisoč. Žumberčani so povsod po svetu in nikjer jim ni težje živeti kot v Žumberku. Znajo težko delati in vztrajajo, zato so uspešni povsod, kamorkoli pridejo. Bili so vojaki in svobodni, niso bili kmetje, ženili pa so se med sabo - prvi Žumberčan, ki ni poročil Žumberčanke, se je v 19. stoletju poročil z Američanko ," pove Vukšić.
Na vprašanje, kaj so Žumberčani, ki ga je Kuljaj zastavil avtorjema knjig, pravita, da je težko odgovoriti. Dejstvo je, da so nekaj posebnega, podobno kot Avstrijci ali Črnogorci. Govorijo tri različne dialekte, so različne vere in tudi različnih narodnosti, a so v preteklosti živeli v slogi, potem pa so mednje v polpretekli zgodovini zarezali državna meja, politika in danes še Cerarjeva žica.
Predstavitev knjig in nove številke časopisa Žumberčan je popestrila tamburaška skupina kulturnoumetniškega društva Žumberak.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
