Napovedano odprtje zaradi slabšanja epidemiološke slike in zaostrenih pogojev organizacije prireditev na žalost odpade! Kljub temu vas Društvo likovnih umetnikov Dolenjske prijazno vabi na ogled razstave 1+1, 2020 v Galerijo Kocka, KC Janeza Trdine v Novem mestu od 13. oktobra do 8. novembra.

Galerija Kocka, KC Janeza Trdine, Novo mesto

1+1, 2020

Razstava likovnih del profesorjev in študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

Otvoritev: 13. december 2020

Razstavo z naslovom 1+1, 2020 določajo likovna dela profesorjev in študentov Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Gre za novejša dela in posledično za vizualni prikaz študijskega utripa na Oddelku za likovno pedagogiko. Soočenja likovnih del študentov z deli mentorjev, pri katerih so študentska dela nastala, lahko predstavljajo za javnost poglobljen vpogled v likovne povezave različnih študijskih likovnih področij. Izbor avtorjev študentskih del, ki so ga naredili posamezni mentorji, sodi v sklop predmetov, ki se redno poučujejo na Oddelku za likovno pedagogiko, kot del likovnega izobraževanja za pedagoški poklic. Zastopano pa je tudi področje likovne didaktike, s katero se seznanja tudi študentke in študente drugih smeri Pedagoške fakultete UL, čeprav je prvenstveno del Likovne pedagogike.

Metierska znanja, ki jih študenti pridobivajo pri obveznih strokovnih ateljejskih predmetih Slikanje, Risanje, Kiparstvo in Grafika skozi vsa štiri leta dodiplomskega študija, so namreč poleg pridobljenih splošnih in specifično pedagoških ter likovno teoretičnih znanj temelj za uspešno realizacijo posameznika znotraj likovne prakse ter tudi v drugih področjih njegovega delovanja.

Smiselno sinergijsko združevanje pridobljenih znanj se pogosto močno odraža pri likovnih delih, ki nastajajo predvsem v zadnjem letniku dodiplomskega študija ali na drugi stopnji, ko gre za izrazito individualno usmerjen študij. Mnoga likovna dela so suverena, izvirna in presegajo ustaljene norme študentov. Dela, ki smo jih izbrali za tokratno razstavo, zagotovo niso edina, ki odražajo kreativne potenciale študentov in bi jih bilo vredno pokazati širši javnosti.

Kljub tradicionalni delitvi na likovna področja in pedagoškim temeljem študija se študentska dela mnogokrat aktualno umeščajo v sodobno likovno prakso našega prostora in kasneje nadaljujejo v zrelo umetniško likovno dejavnost, kar daje razstavi dodatni pomen.

Redni profesor za področje kiparstvo, prof. Mirko Bratuša, je na Oddelku za likovno pedagogiko zaposlen od leta 1997, poučuje tudi izbirna predmeta Osnove keramike ter Kreativna keramika. Izbral je Satyo Pene, ki je pravkar zaključila dodiplomski študij Likovne pedagogike. Njeno razstavljeno delo nosi naslov Zrcaljenje, o katerem je napisala naslednje: »Zrcaljenje simbolično pomeni odsevati resnico in odkritost ter razkrivati vsebino srca in zavesti…« in še: »…za motiv rož sem se odločila, ker predstavljajo lepoto, krhkost in ne trajajo večno…. V gledalcu skušam najprej vzbuditi občutek mirnosti in nato v njem vzbuditi refleksijo sebe in družbe.« V teh stavkih njeno razmišljanje dokaj natančno odseva težnjo po poudarkih narativnih vsebin sodobne umetnosti, ki se jim želijo približati tudi naše študentke in študenti, pogosto za ceno zmanjševanja pozornosti pri razvijanju likovnih plasti svojega raziskovanja. Satyino Zrcaljenje na razstavi priča o globoko zasidranih življenjskih izkušnjah in pogledih, ki se skozi celoten potek študija ne izgubijo. Nasprotno – utrdijo se, izkristalizirajo in potencirajo v vseprisotne vzorce, ne glede na med študijem razširjeno poznavanje likovnega jezika in z njim povezanih vsebin. Delo Satye Pene je tako lep primer premoči kiparske intuicije, ki preko materialnega medija, tehnike obdelave in delovnega procesa ter prostorske konstelacije gledalcu odstre tisto likovno vsebino in lepoto, ki je lastna materialni pojavnosti in našim telesom, seveda ob predpostavki, da izključimo težnjo po narativnosti in ilustriranju osebnih eksistencialnih vprašanj. Ta materialni ostanek - likovna esenca je skrivnost le najboljših del našega časa.

Prof. Roman Makše, redni profesor za področje kiparstvo, na Pedagoški fakulteti zaposlen od leta 2001 je za razstavo izbral delo Blanke Štorgelj, absolventke druge stopnje programa Poučevanje, smer Likovna pedagogika. O njenem delu je mentor zapisal: »Kiparska dela Blanke Štorgelj, vsebujejo raziskovalni karakter kiparske snovnosti in alternativnih principov tvorjenja forme, ki jo uporabljena snovnost v svojem bistvu omogoča na najbolj elementarnem nivoju. Forme , ki jih v procesu dela tvori so posledica mehanskega, delovnega vmesnika in elementarnih sil nastajanja, sesedanja, padanja. Procesualnost dela tvori končno kompozicijo razstavljenih elementov, združenih z insceniranimi delovnim pogoji kot so kiparsko stojalo, naprava za mletje, leseni podstavek. Glina kot temeljni kiparski material je tako postavljena v nov elementaren kontekst, ki prevrednoti tudi kiparsko delo kot tako, kar daje njenim delom specifični karakter konceptualnosti, elementarnosti in humornega prevrednotenja pogleda na kiparsko delo.«

Doc. Andrej Brumen Čop, na Oddelku za likovno pedagogiko od leta 2009 poučuje predmete iz področja risanja in slikanja. Za razstavo je izbral delo Monike Pešič, absolventke druge stopnje programa Poučevanje, smer Likovna pedagogika. O sodelovanju pravi takole: »Spremljanje študentk in študentov na poti likovnega dozorevanja v študijskem procesu je svojevrsten privilegij, ki prinaša veliko presenečenj, saj nikdar ne vemo natančno, kako se bo odvijalo. Vključuje vzpone in padce, trenutke krize in preboja. Slednje je sreča, ki prinaša istočasno izpolnitev na področju študija, obenem pa gre praviloma še za osebno, torej intimno izpolnitev, morda celo na novo odkrito identiteto. Pri Moniki Pešič se je zgodilo prav to. Po daljšem obdobju odkrivanja meja svojega risarskega talenta, se je med študijem modernističnih slikovnih modelov pri predmetu Slikanje razmahnil njen koloristični talent. Jasno je, da je bil poglavitni sprožilec odkritje ekspresionizma v vseh legah 20. stoletja, ki je zagotovo prisoten tudi v okviru sodobne umetnosti. V grobem bi lahko rekel, da risarskim znanjem pogosto botruje natančen analitičen um, slikarskim pa vsaj na področju ekspresionizma močan čustven naboj. Delo Monike Pešič, zaenkrat še ”Brez naslova”, je naslikala letos in spreletelo me je, da se je tu posrečeno zlilo oboje. Kompozicija kot risarsko, torej razumsko vodenje, barva pa kot čustven in harmoničen gradnik slike. Glava, ki jo razberem na njeni sliki, me s svojimi nelogičnimi prijemi spomni na nek moj portret -”Miha”, 2008 -, pri katerem se mi zdi, da sem ujel neko čustveno stanje človeka, čeprav bi le težko z besedami opisal, za kakšno stanje gre.«

Doc. Anja Jerčič Jakob, na Oddelku za likovno pedagogiko od leta 2016 poučuje predmete iz področij slikanja in risanja. Za razstavo je izbrala delo absolventke prve stopnje Lucije Govekar. O njenem delu oziroma o dialogu med njima pravi: » Zlato je materija, ki odseva svetlobo, nosi sijaj sonca, izvora življenja. Njegova svetlost je skoraj nadnaravna; od tod njegove nematerialne in duhovne lastnosti ter simbolne vrednosti.

Ne morem se izogniti simbolni funkciji zlata znotraj religioznega slikarstva Zahoda, saj uporabljam tehniko, ki jo je omenjena tradicija razvila do popolnosti. V zgodnjekrščanskem in srednjeveškem slikarstvu zlata ozadja zemeljski prostor povzdigujejo v višjo sfero, v kateri bivanje, vezano na zemljo, postane brezpredmetno. Zlata ozadja so idealni prostor, simbol božanske transcendence in njenega sijaja, svetli prostor božanskosti.

Zlato me zanima zaradi svoje materialne draži, ki je verjetno razlog, zaradi katerega ostaja stalni spremljevalec različnih civilizacij vse do danes. Odsevnost izhodiščnega slikarskega nosilca pri svojem delu izrablja tudi študentka Lucija Govekar. Zlata bleščeča površina na prvi pogled zaradi svojih simbolnih konotacij pritegne, odsevnost površine ter odsev lastnega telesa preprečujeta uzrtje odslikane podobe, a kmalu smo z upodobljenim soočeni. Lucija Govekar govori v imenu deklet, ki so bile zlorabljene s strani moških. Kot pravi sama, je v naši zakonodaji, ki se nanaša na področje spolnih zlorab, ogromno pomanjljivosti. Kako se naša družba s tem sooča? Ali spoloh se? Mar ne zakrivamo vsega z bliščem in glamurjem? Ne vidimo in ne vemo kaj se dogaja za štirimi stenami. Kot da je vse naslikano na zlati bleščeči površini, ki nam preprečuje videti bistvo. Pa vendar, ali ne vidite svojega zabrisanega odseva, ki soustvarja sliko takoj ko stopite pred njo?« 

Prof. Črtomir Frelih, redni profesor za področje grafika, na Pedagoški fakulteti zaposlen od leta 1990, je za omenjeno razstavo izbral delo Glorie Ane Lupus, absolventke druge stopnje programa Poučevanje, smer Likovna pedagogika. O njenem delu je mentor zapisal: »Gloria Ana Lupus je demonstratorka pri grafiki že tretje leto. Dobro je izkoristila možnosti intenzivnejšega grafičnega dela, ki ga v zadnjem času nadgrajuje s sistematičnim likovnim raziskovanjem na področju barve v grafiki. Njen interes so zbudile senzacije, ko barva ob svojih treh znanih razsežnostih daje še dodatne znake skrivnostne »četrte dimenzije«, ko se ob različnih nanosih začne v skrajnostih vesti nekoliko drugače od teoretskih pričakovanj. Gloria je stopila na področje slikarstva z grafičnimi sredstvi, saj so podobne senzacije opazne pri tehnikah akvarela in lazurnega slikarstva. Njena posebnost je, da se hkrati posveča samo eni materialni barvi na eni plošči in proučuje, kako se ob izjemno tankih nanosih (akvatinta, reservage) barva spreminja v primerjavi z debelejšimi nanosi. Njene raziskave zajemajo iz miselnosti modernizma, kjer očiščena likovna forma ortogonalno križanih smeri govori sama z jasnim likovnim jezikom, a kot univerzalni izraz ni zaprta za postmoderno kontekstualizacijo. Narativno oživljanje in alegorično izjavljanje morda prav v razstavljenem rdečem primeru spominja na dronski pogled na krvave ulice sodobnih mest? Če bo potrebno, nas bo avtorica o potrebnih načinih branja zagotovo sproti z razvojem lastnega raziskovanja sama obveščala. Izjemno zavzeto, sistematično in kontinuirano grafično delovanje je pripeljalo Glorio Ano Lupus do rezultatov, ki predstavljajo kvalitetni presežek standardnega pedagoškega programa.«

Z grafičnimi deli pa se prav tako predstavlja doc. Zora Stančič, na Pedagoški fakulteti zaposlena od leta 2016, ki poučuje predmete iz področja grafike in risanja ter Tjaša Travižan, absolventka druge stopnje programa Poučevanje, smer Likovna pedagogika: “Študentko Tjašo Travižan sem izbrala zato, ker nama je skupen odnos do grafike, ki ga razumeva široko, kot medij, ki omogoča eksperimentiranje, uporabo in kombiniranje različnih grafičnih tehnik, tako tradicionalnih kot alternativnih in tistih, ki so povezane s sodobno tehnologijo. V najinih delih, ki sva jih izbrali za tokratno predstavitev, se pri obeh pojavlja razmislek o figuri, ki izstopa iz določenega okvira. Pri Tjašinem delu je ta določen z drugo grafično tehniko, pri mojih delih pa je ta prostor konstruiran ali bolje rečeno kolažiran v digitalin obliki in potem izveden v tehniki sitotiska v dveh barvah. Lahko bi rekli, da sva ubrali različen pristop, a sva razmišljali o podobnem problemu. Eden od razlogov, da sem jo izbrala za skupno predstavitev, je tudi ta, da je doma iz okolice Novega mesta, kjer sem tudi sama živela do svojega 9 leta starosti in imam na to mesto zelo lepe spomine.”

O svojem delu je Tjaša zapisala: »Delo AinE je nastalo v okviru cikla, ki zaenkrat ostaja brez imena. Posvečen je iskanju neštetih možnosti, ki jih ponujata matrica in njen odtis. Proces kreativnega razmišljanja in dela se namreč ne konča ob snemanju odtisnjenega papirja s plošče, ampak nas vodi dlje, prek meja že znanega in preizkušenega. Značilnemu robu, ki nastane pri globokem tisku in strogemu pravokotnemu formatu, kontrast predstavljata pravokotnika, ki segata izven meja prvega odtisa ter figura moškega in ženske. Tudi figuri s svojo masivnostjo predstavljata kontrast okolju, v katerega sta postavljena. Kljub masivnemu izgledu pa figuri s svojo organsko obliko dopolnjujeta risarsko naravo vernis mou-ja, ki jo lahko prepoznamo tudi kot neke vrste umetnikov rokopis. Skupaj razkrivata delček (osebne) intime. Delo AinE je le eno izmed del, ki predstavlja iskanje možnosti kombiniranja klasičnih in alternativnih grafičnih tehnik, v tem primeru vernis mou-ja in moos gumi-ja. Proces ustvarjanja cikla in posameznih del znotraj njega je nedokončana zgodba, ki vselej dopušča nekaj odprtega za naprej.«

Dr. Uršula Podobnik, viš. pred. za področje likovne didaktike, prvenstveno zaposlena na Oddelku za likovno pedagogiko od leta 1999, trenutno pa z zakonitostmi likovne didaktike seznanja študentke in študente drugih smeri na Pedagoški fakulteti UL. Za razstavo je izbrala delo študentke Specialne in rehabilitacijske pedagogike Anje Fajdiga, ob izbranem delu pa zapisala: »Del pedagoškega usposabljanja študentov različnih pedagoških smeri na Pedagoški fakulteti v Ljubljani pripade tudi likovnosti. Študentje Specialne in rehabilitacijske pedagogike se tako seznanjajo z možnostmi, ki jim jih nudi likovno področje pri delu z otroki s posebnimi potrebami. Ker otroci s posebnimi potrebami predstavljajo izrazito heterogeno populacijo, skušamo pri predmetu Učenje in poučevanje otrok s PP: likovna vzgoja vključevati razne načine, ki jih lahko bodoči specialni pedagogi uporabijo v specifičnih situacijah. Narava študijskega procesa terja, da določenih likovnih vsebin ni mogoče v celoti izvajati na fakulteti, zato sem oblikovala likovni portfolio, ki predstavlja neke vrste dnevniške zapise, likovni dnevnik. Sestavljajo ga različne likovne vaje, podane v obliki smernic. Likovni odziv na posamezno vajo predvideva študentovo samostojnost pri izoblikovanju likovne ideje in njene likovne realizacije, na osnovi te izkušnje pa zasnuje zamisel za njeno aplikacijo pri delu z otroki s PP. Študent likovni portfolio oblikuje v lastnem tempu v svojem prostem času, v pregled pa ga odda ob koncu študijskega semestra. Likovni portfolio, ki ga je oblikovala študentka SRP Anja Fajdiga v letošnjem študijskem letu, v celoti zajame te cilje in jih realizira na likovno domiseln način. S pestrim naborom lastnih idej je študentka likovno kakovostno nadgradila osnovna izhodišča in vanje ujela vtise trenutkov, ki bi sicer ostali ne zabeleženi. Dnevniški zapisi, ki so letos nastajali v specifičnih okoliščinah socialnega distanciranja, so bili navdih za dodatne likovne zapise, ki so nastali tudi po tem, ko je študentka svoje študijske obveznosti pri predmetu uspešno zaključila. Zapis prezrtega predstavlja stično točko tudi z mojim lastnim likovnim razmišljanjem.«

Seznam razstavljalcev in razstavljenih del:

prof. Mirko Bratuša: ''Možgani'', bron in nerjaveče jeklo, višina: 32 cm , 2018

Satya Penne: ''Zrcaljenje'', mešana tehnika, 150 x 150 x 180 cm, 2020

prof. Roman Makše: ''Objekti/Prazno/Gledalec'', les, železo, aluminij, zidna barva, vtičnica, mavec, tkanina, poliestiren embalaža, preproga, 2018

Blanka Štorgelj: ''Mesoreznica'', terakota, les, mesoreznica, 2019

doc. Andrej Brumen Čop: "Miha”, olje na platnu, 50 x 50 cm, 2008

Monika Pešič: ”Brez naslova”, akril na platnu, 50 x 40 cm, 2020

doc. Anja Jerčič Jakob: Iz ciklusa ''Zlata drva'', olje in pozlata na les, višina 35 cm, 2012

Lucija Govekar: ''Posilstvo št. 1'', akril na astrofolio, 160 x 210 cm, 2020

prof. Črtomir Frelih: ''Berite knige'', 75 x 57 cm, kolagrafija, 2019

Gloria Ana Lupus:"Invictus", reservage, 100 x 70 cm, 2020

doc. Zora Stančič: ''Triptih'', sitotisk, 51 x 35 cm, 2019

Tjaša Travižan: ''AinE'', vernis mou in intervencija v tehniki moos gumi, 70 x 50 cm, 2020

Viš. pred. dr. Uršula Podobnik: ''Mrtvice'', akvarel, 17 x 24 cm, 2017

Anja Fajdiga: ''Likovni dnevnik'', mešane tehnike v zvezku, 30 x 21 x 1.5 cm, 2020