##IMAGE-2225534##

V nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so sinoči predstavili cikel ''Wireframe'' hrvaškega ustvarjalca Roberta Šimraka. Avtor v kombinirani tehniki simulira svetove, zapolnjene z metastroji, ohlajenimi konstrukcijami, ki so same sebi končni namen, je zapisala umetnostna zgodovinarka Leila Topić.

Po besedah Topićeve je v delih Roberta Šimraka zaznati sindrom drugih svetov, Wireframe pa je njegov najnovejši niz računalniško ustvarjenih grafik, s katerimi poizkuša ustvarjati svetove, zapolnjene s tako imenovanimi metastroji. Predstavlja jih v svetlobnih škatlah in monumentalnih grafikah, ki spominjajo na povsod navzoče svetlobne mestne reklamne panoje.

Kot meni Topićeva, se umetnik nedvomno zaveda izginjanja razlike med tradicionalno in medijsko sliko. Prepričana je, da Šimrakove računalniške grafike pričajo o svojevrstnem krčenju slike v medijskem kraljestvu reklam. Gre za nadresničnost, ki je edini predpogoj in edina možnost za nov model stvarnosti, stvarnosti Wireframa, meni Topićeva.

Kar opazovalec zaznava v Šimrakovem nizu, je optično slepilo, njegovo delo pa pripoveduje, da je človek postal prebivalec sveta resničnejša od resničnosti, kar po Topićevi kaže na Šimrakovo kritiko potrošniške družbe. Kot pravi, se zdi, da je njegov novi umetniški niz usmerjen v drugačno tolmačenje človeškega samozavedanja.

Naslov razstave Wireframe opisuje nevidno ogrodje prostorske risbe, ki je osnova vsakega Šimrakovega dela, hkrati namiguje na model življenja v času računalniškega shranjevanja podatkov, različic programske opreme in prehoda z industrijske fizike na digitalno simboliko. Wireframe pripoveduje, kako življenja ni več mogoče ločiti od njegove računalniške proteze. V prekletstvu uresničenih sanj avantgardnih umetnikov, kjer je življenje uničilo umetnost, Šimrakov Wireframe ponuja ontološki precep, v katerem je čutni svet padel iz ravnotežja in izginil, je še zapisala Topićeva.

Preberite še ...

Zanimivosti · Oglas

NEO novosti, Telekom Slovenije navdušuje z novimi funkcionalnostmi

Robert Šimrak (1967) se je rodil v Zagrebu. Po končani Šoli za uporabno umetnost je leta 1992 diplomiral na zagrebški Akademiji za likovno umetnost. Med letoma 1993 in 1995 je bil član Skupnosti umetnikov Hrvaške, od 1995 do 2006 je na pedagoškem oddelku Akademije za likovno umetnost poučeval risanje, risanje akta in slikanje, od leta 2006 pa je docent na tamkajšnjem grafičnem oddelku.

Za njim je več kot 30 samostojnih razstav, sodeloval je na vseh pomembnejših skupinskih razstavah v domovini. Udeležil se je Bienala mladih Mediterana v Lizboni, mednarodnega bienala v Kairu in mednarodnega grafičnega bienala v indijskem Bophalu. Šimrakova dela so uvrščena v muzejske in galerijske zbirke Moderne galerije Zagreb, Muzeja za umetnost in obrt Zagreb, Kabineta grafike zagrebške akademije znanosti in umetnosti, reškega Muzeja moderne in sodobne umetnosti ter še nekaterih ustanov.

Razstava v Kostanjevici na Krki bo na ogled do 30. oktobra.