Profimedia

Pred nami so božični prazniki, dnevi, ki nas vsako leto spomnijo na domače vonje, zvoke in običaje, ki smo jih poznali že kot otroci. Za mnoge so to dnevi, ko se obudijo spomini na družinska srečanja, na piškote, ki so se pekli ob praznikih, in na drobne rituale, ki so oblikovali praznično vsakdanjost.

Inšpektorat pojasnjuje

Kaj storiti, če delodajalec zahteva vračilo božičnice?

Etnologinja Jelka Pšajd pojasnjuje, da božične šege niso le lep spomin na otroštvo, ampak poglobljen pogled v to, kako so naši predniki dojemali svet okoli sebe in svojo skupnost.

Profimedia

Božič na Slovenskem ima zelo globoke korenine. Pred božičem je bil advent, krščanski čas priprav na Kristusov prihod, ki je bil zaznamovan z umirjenostjo in postnimi dnevi. Po besedah Pšajd advent ni bil zgolj verski obred, ampak čas premišljevanja, molitve in priprave na novo življenje, ki ga prinaša božič. "Advent je pomenil pričakovanje svetlobe in miru, kar je bilo temeljno za razumevanje božiča," dodaja.

Nekoč mir in premišljevanje

Božični krog praznikov sovpada z zimskim sončnim obratom, ki je imel za naše prednike poseben pomen. "Zimski čas je bila doba duhov, ko so se pokojni vračali na ta svet," pojasnjuje Pšajd. Zato v božičnem času prepoznamo preplet poljedelskih, živinorejskih in duhovnih elementov. Med običaje sodijo božična slama, panj, kruh in polažič, pa tudi številna dejanja za ohranjanje rodovitnosti, zlasti pri kokoših. "Vse, kar je povezano z božičem, je imelo tudi praktičen pomen – skrb za živino, hišo in prihodnost družine," poudarja Pšajd.

Jure Kljajić

Pomembno vlogo so imeli obredni obhodniki, ki so v tem času prihajali na domove. Z njimi je bila močno povezana simbolika ognjišča in ognja, ki sta bili središče doma in obrednega dogajanja. Med najstarejše običaje sodi koledovanje, ki je predkrščanskega izvora. Koledovanje je bilo več kot le obiskovanje hiš in petje pesmi. To je bil način, kako so skupnosti povezovali ljudi in delili dobre želje za prihajajoče leto, pojasnjuje Pšajd.

Polažiči in koledniki 

Posebno mesto v božičnem času so imeli polažiči, ki so bili znani predvsem v Pomurju in Porabju – prvi obiskovalci v prednovoletnem času, imenovani tudi božji gostje. "Polažič velja za poslanca prednikov. Prinaša srečo, rodovitnost in bogastvo, kar je bilo podkrepljeno z različnimi obrednimi dejanji, ki so se dogajala ob hišnem ognjišču," pojasnjuje Pšajd. Sprva so polažiči hodili ponoči in kot lunarna bitja v človeški podobi preganjali zimo, prebujali naravo ter simbolizirali plodnost in novo življenje. 

Drugod so bili bolj znani koledniki. Koledniški obhodi so potekali v skupinah dečkov, ki so ob prihodu v hišo voščili, prosili za darove in se zanje zahvalili. Če daru niso prejeli, se je zahvala lahko spremenila v hudomušno smešnico ali simbolno prekletstvo, kar je pomenilo sramoto za hišne gospodarje, dodaja Pšajd. Ker so bile novoletne kolednice časovno zelo blizu božiču, so se oblike in obrazci pogosto prepletali, je še dodala.

Anton Šušteršič, hrani Dolenjski muzej Novo mesto

Sčasoma so se božične šege začele izgubljati. "Tam, kjer so ostale, pa se je izgubil pomen, vsebina in namen šeg," opozarja Pšajd. Kljub temu so v zimskem času ostale številne obredne prakse, čeprav brez razumevanja njihovega prvotnega pomena.

Selitev iz domačega okolja v trgovske centre

Danes se božični prazniki praznujejo drugače. Praznovanje se je pogosto preselilo iz domačega okolja na ulice, v javne prostore in trgovske centre, kjer prevladuje blišč, hrup in potrošnja. "V preteklosti – in še vedno je – je čas do božiča v simbolnem pomenu pričakovanje svetlobe, luči, obilja. Sedaj pa je popolnoma obratno – lučke s kičastim bleščanjem in migetanjem," je jasna Pšajd.

Profimedia

Kljub temu etnologinja vidi priložnost v oživljanju koledovanja, predvsem med mladimi. "Koledovanje je priložnost, da se mladi nekaj novega naučijo, pokažejo svoje 'igralske' sposobnosti, pridobijo samozavest, se družijo in zabavajo, hkrati pa so motivirani tudi z darovi, ki jih prejmejo za sodelovanje – lahko rečem, da je to že kar plemenito delo," zaključi Pšajd.