5 strategij za pomiritev, ko nas skrbi prihodnost sveta
V svetu, polnem negotovosti in slabih novic, je občutek strahu vse pogostejši. Spoznajte pet strategij, ki pomagajo ohraniti psihično stabilnost ob nejasni prihodnosti.
Živimo v času, ko občutek ogroženosti ni več vezan le na osebne izkušnje. Vstopa v naše domove skozi zaslone, nas spremlja v avtomobilu, na letališčih, v čakalnicah, ob večernih poročilih in v tihih trenutkih pred spanjem. Vojne, podnebne spremembe, nasilje, gospodarska negotovost, napovedi o tem, kaj vse nas še čaka. Svet je postal glasen, nepredvidljiv in pogosto zastrašujoč.
PREBERITE TUDI:
Če se ob tem počutite napeti, zaskrbljeni ali notranje nemirni, to ni znak šibkosti. Gre za normalen odziv živčnega sistema na dolgotrajno izpostavljenost grožnjam, tudi kadar te niso neposredno prisotne v našem vsakdanjem življenju. Težava ne nastane zato, ker bi bili preobčutljivi, temveč zato, ker je količina dražljajev presegla zmožnost naše psihične regulacije.
Zakaj nas strah pred svetom danes tako hitro preplavi
Naši možgani niso ustvarjeni za nenehno zaznavanje nevarnosti. Evolucijsko so prilagojeni kratkotrajnim, konkretnim grožnjam, ne pa stalnemu ozadju slabih novic, opozoril in negotovih napovedi. Ko smo vsak dan znova izpostavljeni informacijam o katastrofah, nasilju ali grozečih scenarijih prihodnosti, telo reagira, kot da nevarnost traja in se stopnjuje.
Strah se zato pogosto ne veže na eno samo stvar. Je razpršen, težko ga poimenujemo, a vpliva na spanje, koncentracijo, odnose in splošno razpoloženje. Še posebej izrazit postane v prehodnih obdobjih, kot je konec leta, ko se naravno oziramo nazaj in hkrati zremo v prihodnost, ki še nima jasne oblike.
Ko strah ni več opozorilo, ampak stalno ozadje
Strah ima v osnovi zaščitno funkcijo. Opozarja nas, da je potrebna previdnost. Težava nastane, ko ne deluje več kot kratek signal, ampak postane stalno psihično stanje. Takrat ne pomaga, da si govorimo, da je vse v redu, ali da bi morali razmišljati bolj pozitivno. Pomaga pa, da se naučimo z občutkom strahu ravnati drugače.
Spodnje strategije niso namenjene temu, da bi strah izginil. Njihov namen je, da zmanjšajo njegovo moč in preprečijo, da bi nas ohromil ali popolnoma prevzel.
1. Ne rešujte prihodnosti, uredite naslednjo uro
Ko nas preplavi strah pred svetom, se naš notranji fokus razširi predaleč. Razmišljamo v letih, globalnih scenarijih in verigah možnih posledic. Živčni sistem pa takšne širine ne zmore obvladovati.
Namesto vprašanj o tem, kaj bo čez leto ali dve, si zavestno zastavimo zelo omejeno vprašanje: kaj je moja naslednja ura. Kaj bom jedel, kam bom šel, kaj bom naredil s telesom, s kom bom v stiku. Ena ura je dovolj kratek okvir, da ga telo zazna kot obvladljivega. S tem ne bežimo pred realnostjo, temveč jo prilagodimo svoji zmožnosti prenašanja.
2. Ne več informacij, ampak orientacija v prostoru
Ko nas preplavijo novice, imamo pogosto občutek, da moramo vedeti še več. V resnici pa ne potrebujemo dodatnih informacij, temveč občutek orientacije.
Namesto, da bi tako še pol ure ali več brskali po ekranih za še več informacijami, naredimo ravno obratno. Nehajmo. Zelo preprosto pomaga, da se zavestno ozremo okoli sebe in poimenujemo nekaj stabilnega: mizo, tla, steno, okno. Poiščemo robove prostora, se z nogami dotaknemo tal ali se oprijemamo nečesa trdnega. Telo tako dobi jasno sporočilo, da je tukaj in zdaj okolje stabilno, tudi če svet kot celota deluje nevarno.
3. Omejite stik z novicami brez občutka krivde
Ena največjih zmot sodobnega časa je prepričanje, da moramo biti ves čas informirani. A stalno spremljanje novic ne povečuje naše varnosti, temveč pogosto povečuje občutek nemoči. Psihološko gledano je pomembno razlikovati med obveščenostjo in preplavljenostjo.
Smiselno je zavestno omejiti čas, namenjen novicam, in se izogniti njihovemu spremljanju zvečer ali tik pred spanjem. Ne zato, ker bi želeli zanikati realnost, temveč zato, ker živčni sistem potrebuje obdobja brez alarmov, da se lahko umiri in obnovi. To je oblika odgovornega odnosa do lastnega duševnega zdravja.
4. Ko se strah stopnjuje, se zavestno vrnite v telo
Strah pred svetom je skoraj vedno strah pred prihodnostjo. Pred tem, kar bi se lahko zgodilo. Telo pa živi v sedanjosti.
Zato pomagajo zelo osnovni telesni signali. Svojo pozornost usmerimo na stopala trdno na tleh, na hrbet trdno naslonjen na oporo, na izdih nekoliko daljši od vdiha. Občutimo topel napitek v rokah, zavestno upočasnimo gibanje, čuječe usmerimo pozornost na hojo. Tako telesu sporočimo, da v tem trenutku ni neposredne nevarnosti. Takšni drobni trenutki prizemljitve niso rešitev za vse skrbi, so pa način, kako preprečimo, da bi nas strah povsem odnesel.
5. Ustvarite večerni ritual, ki zapre dan
Veliko tesnobe se pojavi zvečer, ko se zunanja aktivnost umiri in misli prevzamejo prostor. Takrat ne pomaga analiza, pomaga ritual.
Preprost, ponovljiv večerni zaključek dneva, jo je ugašanje zaslonov, umivanje obraza, zapis ene običajne, stabilne stvari, ki se je zgodila tisti dan, telesu daje občutek kontinuitete. Ritual ne rešuje sveta, pomaga pa, da ga ne odnesemo s seboj v noč.
Strah kot signal, ne kot napoved
Strah pred svetom je dandanes normalen odziv na nenormalno količino dražljajev, negotovosti in informacij. Psihična stabilnost v takšnih časih ne pomeni, da nas nič ne skrbi. Pomeni, da znamo ob skrbeh ostati dovolj prizemljeni, da živimo svoje življenje.
In morda je to ena najpomembnejših veščin sodobnega časa: ne da postanemo neobčutljivi, temveč da ostanemo notranje dovolj stabilni, da svet ne določa vsakega našega dneva.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je life-coach in glavna urednica revije Rože & VRT, ki jo z veliko mero strokovnosti in uredniške vizije vodi že vrsto let. Njeno profesionalno delo se prepleta z osebnim poslanstvom – raziskovanjem človeškega vedenja ter iskanjem načinov za bolj zavestno in uravnoteženo življenje. Poleg tem o urejanju vrtov se poglobljeno posveča področjem osebne rasti - čuječnosti, meditacije in optimizacije osebne produktivnosti, kjer posameznikom pomaga razvijati večjo notranjo stabilnost, jasnost misli in učinkovitost pri vsakodnevnih izzivih. S svojim delom povezuje znanje, prakso in izkušnje v vsebine, ki nagovarjajo tako um kot srce.
