Arhiv Lokalno.si

V okviru Upornega torka v Knjigarni Goga je v torek potekal dogodek Homokavst. V prvem delu so si obiskovalci ogledali dokumentarni film Člen 175, ki govori o dolgo zamolčani zgodbi homoseksualcev, ki so v koncentracijskih taboriščih nosili oznako rožnatega trikotnika in bili po osvoboditvi iz taborišč vnovič preganjani in zaprti. Aretacije so se dogajale v Nemčiji med leti 1933 in 1945, takoj po prihodu Adolfa Hitlerja na oblast. V obdobju nacizma je bilo preganjanih in zaprtih 100.000 istospolno usmerjenih, aretacije pa so se dogajale na podlagi 175. člena v nemški zakonodaji, ki so ga iz zakonodaje dokončno umaknili šele leta 1994. Film je tudi politični manifest, saj je se je Nemčija uradno opravičila za preganjanje homoseksualcev po letu 1949 in priznala homoseksualce kot žrtve nacizma šele leta 2000.

Po ogledu filma so imeli obiskovalci priložnost pogovoriti se z Mitjo Blažičem, radijskim novinarjem in aktivistom za pravice istospolno usmerjenih. Živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Je prvi Slovenec, ki je javno registriral istospolno partnersko skupnost. Leta 2003 sta s partnerjem ustanovila Društvo za integracijo homoseksualnosti (DIH), kateremu je Blažič tudi predsedoval do leta 2007. Je tudi nacionalni trener za človekove pravice po programu Sveta Evrope Kompas.

Preberite še ...

Zanimivosti

Presenetite jo drugače kot običajno

Z gostom smo se pogovarjali o vsakdanjem življenju istospolno usmerjenih. 60 let po sprejetju Splošne deklaracije človekovih pravic še vedno prihaja do socialnega izključevanja in diskriminacije na podlagi osebne okoliščine, t.j. spolne usmerjenosti. Blažič je povedal, da so se zgodili premiki na področju zakonodaje, vendar istospolno usmerjeni še vedno ostajajo v neenakem položaju glede na heteroseksualno usmerjene, tudi po uveljavitvi Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Diskriminacija se kaže predvsem pri pravici do dedovanja, zato sta s partnerjem na Ustavno sodišče RS v ustavno presojo vložila 22. člen tega zakona.

V skoraj dve uri trajajočem pogovoru je Blažič odgovarjal na številna vprašanja publike in izpostavil nasilje in porast homofobnih dejanj v zadnjih treh letih, ko so bili udeleženci Parade ponosa večkrat žrtve fizičnega nasilja organiziranih skupin. Parada ponosa je dogodek, ki se enkrat letno zgodi v Ljubljani in poveže plejado različnih identitet (lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe) znotraj LGBT skupine. Za prvo Parado ponosa se šteje protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v Stonewallu v New Yorku. Parade ponosa se od takrat naprej prirejajo po vsem svetu kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter kot poziv na strpnost, sprejemanje in udejanjanje človekovih pravic, ki so tudi pravice istospolno usmerjenih.

Maja Žunič

Arhiv Lokalno.si