revija Jana

Koruzniška snaha je zmagala na regijskem tekmovanju menedžerk v pikadu in za nagrado dobila jelenov zob z zlatim kavljem na koncu, mislim, da je zadeva pripotovala z daljnega severa, nikjer pa ne piše, čemu je namenjena. Morda služi za čiščenje zob ali nohtov, je modroval cenjeni soprog, babica pa je sumila, da je najbrž vaba za morske pse. To pa že ne, sva rekli s koruzniško snaho. Njihovo združenje je dovolj ugledno, da cenenih daril s sumljivimi sporočili ne bi delilo. Kaj pa, če zob sploh ni jelenov, ampak mamutov, potem imamo na polici dragocen fosil? Ampak mamut ima vendar ogromne zobe, je protestiral koruzniški zet, pa smo vsi planili nanj, da so tisto okli in ne zobje. Iskali smo kaj podobnega na internetu, nič. Snaha, sumim, da je svojo zmago preveč zalila z vermutom, pa je na podelitvi preslišala, kaj tisto je. In zdaj ji je nerodno vprašati.

Zato pa vemo, od kod prepevanje v naši garaži.

Prejšnji teden smo bili vsi na nekakšnih prireditvah ob koncu leta, ker bo decembra menda že povsod vse zasedeno, zato smo morali pohiteti. Če prav pomislim, praznujemo že od septembra, in če se bo tako nadaljevalo, bomo prihodnje leto začeli kar avgusta. V gostilni, kjer se je s kolegi iz podjetja zabaval sin, je bila nagrada za nekakšen ples z banano – petelin. Živ. V kletki. Seveda ga je prinesel domov in ga postavil v garažo. Ob prvem svitu sva s cenjenim soprogom sedela v postelji in strmela drug v drugega. Mar ni zakikirikal petelin, in to zelo glasno? Ni se bilo treba dolgo spraševati, ker se je oglasil še enkrat in potem še in še. Vsi, ki nismo vedeli za petelina, smo bosi oddirjali v garažo, razen mulca in njegove dame, ki sta nedolžno spala naprej.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: kdo bo prvi?

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 25. novembra 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.