##IMAGE-2225262##

V novomeški galeriji sodobne umetnosti Simulaker bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo v Beli krajini živečega nizozemskega kiparja, slikarja in grafika Dirka Heija. Razstava Med preteklostjo in prihodnostjo ponuja priložnost, da spoznamo ustvarjalne razsežnosti široko razgledanega umetnika, je zapisal umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.

Po Matijevičevih besedah slovenska likovna javnost kljub Heijevim kakovostnim likovnim dosežkom njegovo delo premalo pozna in ceni, čeprav po njegovi sodbi vrsto let prizadevno in predvsem kakovostno ustvarja v idiličnem Dragatušu v Beli krajini, kjer se je pred enajstimi leti, potem ko je prehodil burno pot univerzalnega likovnega ustvarjalca z zaključeno formalno likovno izobrazbo, za stalno naselil.

Kipar Dirk Heij se predstavlja kot izjemno živahen, nikoli mirujoč in domiseln ustvarjalec, ki se tehnično in vsebinsko suvereno izraža v risbi, sliki, grafiki in predvsem v skulpturi, njegova dela prinašajo žanrske motive, pritegnejo ga prizori iz živalskega in rastlinskega sveta, meni Matijevič, ki Heija označuje za po značaju izjemno tankočutnega in angažiranega ustvarjalca v vlogi socialnega glasnika. Po Matijeviču je Heij tudi lirik v erotiki, pa tudi romantičen sanjač in svojevrsten mislec, ki se je kljub temu, da je desetletja odmaknjen od pomembnih umetnostnih središč, razvil v izvirnega in povsem samosvojega upodabljajočega umetnika.

V izboru skulptur, predstavljenih na razstavi, ki bo na ogled do 6. oktobra, so zastopane lesene plastike s poudarjeno naravno strukturo lesa in žanrske figure v žgani patinirani glini, suvereno pa se zna Heij izražati tudi v ostalih materialih ter njihovih kombinacijah, je še zapisal Matijevič.

Dirk Heij se je leta 1933 rodil v Hilversumu na Nizozemskem. Risbo je študiral na St. Joost Academie v Bredi, študij je nadaljeval na amsterdamski ustanovi Instituut voor Kunstnijverheidsonderwijs. Poleg kiparstva se ukvarja s slikarstvom, grafiko in oblikovanjem keramike. Nekaj let je vodil lastno galerijo v Westerborku. Leta 1987 se je za stalno preselil v Slovenijo, kjer je bil pobudnik ustanovitve črnomaljskega kulturno umetniškega društva Artoteka Bela krajina. Njegova dela hranijo številne javne ustanove in zasebni zbiralci na Nizozemskem, v Sloveniji in drugje po svetu.