Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Primarij Matjaž Lunaček, doktor medicine, je specialist psihiater. Ukvarja se s psihoanalitično prakso in uporabo psihoanalize v literaturi in vzgoji. Študiral je tudi primerjalno književnost. Za svoje kratke zgodbe, katerih sporočilo zareže kot kirurški skalpel, je bil večkrat nominiran za nagrado. Režiserka Alma Lapajne je za TV Slovenija pripravila njegov igrani portret Prideš z nočjo. Premierno ga bomo predvajali v nedeljo, 18. junija, ob 22.15 na TV SLO 1.

V fokusu psihiatra in pisatelja so pojavi, ki že desetletja delijo slovensko javnost in so veter v jadra sovražnemu govoru. Lok je jasen in sega od kratkosti generacijskega spomina do nezavednega, saj oboje opredeljuje Slovence bolj, kot bi si upali priznati.

V igrano-dokumentarnem filmu Prideš z nočjo protagonist Matjaž Lunaček preživi nekaj časa kot gost v klavzuri Cistercijanskega samostana v Stični. Osebne refleksije o človeku Zahoda odpošilja v pismih Arthurju Rimbaudu, genialnemu piscu iz druge polovice 19. stoletja. Lunačkov monolog preide v dialog in se v filmskem času razvije v kompleksno antično ljubezen, ki smo jo dediči antike že davno pozabili. Ljubim te kot mater, kot očeta, kot brata … V pismih se sin Matjaž ozre tudi na usodo pokojnega očeta, akademika Pavla Lunačka, zdravnika, ki je v času narodnoosvobodilnega boja postavil in vodil partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.

Slovenci kot narod nismo doživeli katarze. Je za to dejanje v nas preveč sovraštva? V sebi nosimo preveč nevrotičnih prvin, potlačenih misli? Naš film ne prinese odgovora, ponudi pa način, da drug drugega slišimo. V pijanem čolnu življenja osrednji junak Matjaž Lunaček sprejme tistega, ki pride z nočjo, kot človek človeka, brez ideološkega in političnega nasilja.

Res je, da nezavedno predstavlja tisto, s čimer smo se ljudje najmanj pripravljeni soočiti, a če hočemo dvigniti slovensko družbo na višjo kulturno raven, bomo morali zagristi tudi v to kislo jabolko, tako individualno in kot kolektivno.