Prezir do ljudi
19. oktobra 1745 je v Dublinu umrl angleško-irski pisatelj Jonathan Swift, ki je najbolj znan po prigodah o Guliverju.

Swiftovo pisateljsko delo je tesno povezano z osebnim življenjem, ki je bilo nesrečno, polno razočaranj, trpljenja in žalosti. Rodil se je v Dublinu, tam študiral, bil tajnik pri državniku Williamu Templu, prišel v stik s političnimi krogi, posegel v politiko kot publicist, poskušal napraviti politično kariero s podporo različnim strankam in osebnostim, vendar brez uspeha.
Po letu 1694 je bil anglikanski duhovnik na Irskem. Od tod zagrenjenost in pesimizem, ki se razrašča v prezir vsega človeškega rodu. Umrl je duševno bolan v svoji rojstni hiši, ki je še danes na ogled v Dublinu. Pisal je zajedlive pamflete in satire, polne ljudomrzništva, kot je denimo Zgodba o sodu (Tale of a Tub, objavljena 1704), v kateri je satirično smešil razcepljenost krščanstva na posamezne cerkve.
V Bitki knjig (The Battle of the Books, 1704) pa je posegel v prepir med »starim« in »modernim«, ki se je začel proti koncu 17. stoletja v Franciji – o tem, ali sodobni pisci dosegajo antične ali ne. Njegovo najpomembnejše delo je Guliverjeva potovanja (Travels into Several Remote Nations of the World by Lemuel Gulliver, 1726), v katerem je alegorično bičal družbene in moralne razmere tedanjega časa, razraste pa se v posmeh vsemu človeštvu in njegovim ustanovam. Leta 1724 je izdal Suknarjeva pisma (Drapier's Letters) in leta 1726 pesnitev Cadenus in Vanessa.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se