Ne vem, kako je pri vas, toda v teh naših malo južnih krajih opažamo, da na kulturnih prireditvah ni videti med gledalci tistih ljudi, ki naj bi jih po nekem splošnem prepričanju kultura morala zanimati. Vzrok za takšno obnašanje ne tiči v slabih programih, pač pa nekje drugje. V teh naših kulturnih vukojebinah je pač tako, da kulturni dogodek ni tudi družabni dogodek, na katerem bi se dalo pokazati novo frizuro, obleko, nakit, najnovejši avto ali sploh zbuditi večjo pozornost, kot naj bi sama gledališka, glasbena, filmska ali katera druga predstava bila.

Mestni izobraženci z vaško mentaliteto se prikažejo na kulturnem platoju takrat, ko sedi na prvem stolu v prvi vrsti kulturnega doma kdo od povabljenih iz slovenskega političnega, kulturnega, muzealskega ali katerega drugega življenja. Takrat nastane panika, kdo bo sedel bliže ministra, predsednika ali državnega sekretarja. Kdo se bo rokoval z njim ali, daj bože, kdo bo imel celo to čast, da bo nazdravil z njim za boljšo letino, za lepšo prihodnost, za zdravje in srečo ljudi. In kdor sedi bliže povabljencu in kogar doletijo še druge naštete in neomenjene časti, velja na domačem dvorišču več od tistega, ki je lahko vse to opazoval le od daleč ali s pomočjo poročil, ki so jih pripravili novinarji.

Tudi oni kot hudourniki privrejo na kraj dogodka, brž ko zvedo, da na slovesnosti ne bo buljila v nastopajoče samo raja, ampak da bo poveličal dogodek s svojo prisotnostjo še kdo, čigar ime pozna zadnja branjevka, ki prodaja poljedelske pridelke na torkovem sejmu. In če se zgodi, da vabljeni velikan kljub obljubi in zagotovilom protokola ne bo mogel prekobaliti poti iz Ljubljane do teh naših malo južnih krajev, ker je zadržan zaradi zelo pomembnih in važnejših dogodkov, nastane nepopisna zmeda. Vendar se v kaosu vedno najde kdo, ki ohrani hladno glavo. Pa se organizatorji dogovorijo, da bodo odsotnost velmoža iz belega mesta enostavno zamolčali in da bodo ljudstvo obvestili o njegovi odsotnosti na dogodku samem.

To bi morali videti surle lokalnih pomembnežev kot posledico razočaranja, da so se odeli v najboljše oprave, a jih zdaj ne bo videl nihče drug kot domači ljudje, ki jih črtijo zaradi njihovega prestiža, bogastva in položaja. Čeprav se jim drugače prilizujejo, hinavijo in jim še na druge načine kažejo,  da so jih pripravljeni ob prvi priložnosti utopiti v žlici hladne vode.

Preberite še ...

Zdravje

Kako dolgo še? Čakalne vrste se daljšajo, bolniki pa iščejo rešitve

Vidite: zato je tako, kot je.

Organizatorji poletnih kulturnih prireditev pa mislijo, da je krivo vreme. Pozabijo pa na to, da nekaterim ne zadostuje samo dogajanje na odru, ampak da jim je veliko pomembneje to, kar se dogaja pred njim, ob njem in za njim. Zato bi bilo  pametneje kot na oder usmeriti žaromete v publiko, kajti tam so pravi igralci.