Arhiv NTRC

V središču Spodnje Savinjske doline si je ustvaril dom. Jan, Naja in Alenka so njegova življenjska ekipa. Poudari, da je zelo ponosen nanje. »Rad rečem, da sem ljubezenski migrant. Ko te opraska hmelj, te za vedno zaznamuje. In ko me je pogledala Alenka, dekle iz osrčja doline zelenega zlata, me je to tudi zaznamovalo za vedno. Hvaležen sem ji,« nam je zaupal sogovornik, ki med med Spodnjo Savinjsko dolino in Solčavo vidi predvsem podobnosti. »Obe zaznamuje pripadajoča narava. Je pa tudi res, da na Solčavskem čas teče počasneje, v dobrem pomenu besede.« V domači Solčavi ga imajo radi, s tamkajšnjimi prebivalci tudi tesno sodeluje in skupaj snujejo najrazličnejše dogodke. Zato se ga je prijel vzdevek Solčavski: »›Comn‹, vzdevek Solčavski, sem dobil v času Radia Goldi. Novinarka Ksenija Rozman mi ga je pripela v radijsko gumbnico. Ostal je. Ga negujem in sem ponosen nanj ter na svoj rojstni kraj. Seveda, še vedno sem zelo veliko v Solčavi. Tam so še starša, sorodniki, prijatelji. Veliko navdiha za ustvarjanje črpam iz okolja in zgodb s Solčavskega. Nastajajo pesmi in dramski besedila.« BINA PLAZNIK, foto: osebni arhiv

Celoten prispevek preberite v aktualni številki Novega tednika, ki je izšla 4. 8. 2022.