Profimedia

V svoji dolgi zgodovini so bili glasbeniki tega najuglednejšega orkestra glasbenega mesta ob lepi modri Donavi neločljiv del glasbene dediščine, ki jo lahko zaradi izjemnega bogastva nadarjenih skladateljev in interpretov štejemo za edinstveno v svetovnem merilu.

Preberite tudi:

Praznovanje

Stare božične šege, ki smo jih danes že skoraj pozabili

Tesno povezanost orkestra z bogato glasbeno preteklostjo potrjujejo tudi izjave številnih velikih glasbenih osebnosti. Richard Wagner je orkester označil za enega najboljših na svetu, Anton Bruckner ga je imenoval »najbolj vzvišeno glasbeno združenje«, Johannes Brahms se je imel za njegovega »prijatelja in občudovalca«, Gustav Mahler je poudarjal, da je z orkestrom povezan »z vezmi glasbene umetnosti«, Richard Strauss pa je vse skupaj povzel z besedami: »Vsaka hvala Dunajskim filharmonikom je podcenjevanje.«

Poseben odnos: Dunajska državna opera / Dunajski filharmoniki

Ko je nemški dirigent Hans Knappertsbusch dejal, da so filharmoniki »neprimerljivi«, je imel prav v več pogledih. Eden ključnih vidikov te neprimerljivosti je edinstven odnos med orkestrom Dunajske državne opere in zasebnim združenjem Dunajskih filharmonikov. Po statutu filharmonikov lahko njihov član postane le glasbenik orkestra Državne opere. Pred tem mora uspešno opraviti avdicijo, nato pa se tri leta dokazovati, preden lahko zaprosi za članstvo v Filharmoniji. Ta simbioza koristi obema ustanovama in izjemno bogati dunajsko glasbeno življenje.

Karel Jeraj, violinist

In v to posebno druščino, ki šteje 148 članov, se je uspelo preko težke avdicije uvrstiti tudi dvema Slovencema – kontrabasistu Iztoku Hrastniku in violinistki Petri Kovačič.

Wikipedia

A že leta 1900 je redni član in koncertni mojster takrat dvornega orkestra pod vodstvom Gustava Mahlerja po avdiciji, na kateri je sodelovalo petinštirideset glasbenikov, postal Karel Jeraj, violinist in koncertni mojster, ki je bil sicer rojen na Dunaju očetu Slovencu in mami Čehinji. Po koncu kariere v slavni filharmoniji, je šel poučevati v Glasbeno matico v Ljubljano (skupaj z ženo, slovensko pesnico Vido Jeraj). Jeraj je veliko delal tudi s slepimi otroki in mladino, za kar je dobil kar nekaj priznanj.

Iztok Hrastnik, kontrabas

Iztok Hrastnik iz Stopc nad Laškim bo letos že desetič igral na tradicionalnem novoletnem koncertu, ki ga neposredno prenašajo v skoraj 100 državah. Mnogi sanjarijo, da bi koncert poslušali v zlati dvorani Musikvereina, a Iztok pravi, da si ni nikoli ni niti predstavljal, da bo kdaj igral na odru slavne dvorane. Zato še zdaj včasih ne more verjeti, kaj mu je uspelo pri 23 letih na avdiciji, da lahko živi svojo glasbeno pravljico.

Osebni arhiv

»Prihajam iz družine sedmih otrok in prav vsi smo obiskovali vsaj nižjo glasbeno šolo, večina od nas pa se tudi profesionalno ukvarja z glasbo,« je povedal za televizijo Slovenija 38-letni Iztok Hrastnik, ki si je lahko rekel dunajski filharmonik leta 2014. Svojo glasbeno pot je začel na kitari, nadaljeval z violino, ko se je vpisal v srednjo šolo, pa je prešel na kontrabas. V Ljubljani je bil njegov profesor Zoran Marković, in kot je sam povedal, se mu je vse poklopilo, nič mu ni bilo težko in vse je šlo zlahka. Profesor pa se Iztoka spominja kot zelo fokusiranega mladeniča, ki je bil že ob sedmi uri zjutraj na vajah in je zelo natančno preučeval, kako deluje vsaka struna kontrabasa.

»Pred silvestrskim koncertom imam vedno več treme, verjetno zaradi vseh kamer, cvetja. Na sporedu je tudi zelo veliko skladb, zato moraš biti še toliko bolj pozoren,« je povedal Iztok Hrastnik, ki z družino (žena je tudi glasbenica in dirigentka) živi na obrobju Dunaja. V mestu glasbe se najraje sprehaja po čudovitih parkih, kjer najde svoj mir in stik z naravo. 

Petra Kovačič, prva violina

Petra Kovačič prihaja iz Tolmina. Njena starša sta ljubiteljska glasbenika in ko je petletna Petra pri sosedi prvič slišala violino, jo je ta tako navdušila, da jo je mama vpisala v glasbeno šolo v Novo Gorico, saj v domačem kraju ni bilo učitelja violine. »Ko sem se vpisala na Škofijsko gimnazijo v Ljubljani sem vedela, da želim nadaljevati z violino, zato sem se vpisala še na Konservatorij za glasbo in balet,« je povedala 35-letnica, ki je polnopravna članica najbolj slavnega filharmoničnega orkestra na svetu od leta 2019: »Svoje delo v Dunajski državni operi sem začela 2016, članica državne opere sem postala 2017 in polnopravna članica Dunajske filharmonije 2019,« je povedala Petra, ki je študirala na dunajski univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost pri priznani profesorici in solistki Roswithe Randacher.

Arhiv

»Od nekdaj me je vleklo na Dunaj, predvsem so me fascinirali samo mesto, kultura, glasbena ponudba, poleg tega sem si že od mladih nog želela igrati pri Dunajskih filharmonikih, kar pa je seveda zvenelo le kot dolgoročen in skoraj preveč oddaljen cilj, ki bi ga le s težavo lahko dosegla,« je pred leti povedala Petra Kovačič, ki meni, da bi vsak orkestraš moral biti najprej odličen komorni glasbenik, saj bi bil tako sposoben igrati v kateremkoli sestavu brez večjih težav.

Petra Kovačič poleg igranja v Dunajski državni operi in Dunajski filharmoniji še študira psihologijo in je asistentka violine na ljubljanski Akademiji za glasbo. V prostem času najraje pohajkuje s svojim nemškim ovčarjem. 

Umetniška in podjetniška avtonomija

Od ustanovitve leta 1842, ki jo je vodil Otto Nicolai, temelji privlačnost orkestra Dunajskih filharmonikov ne le na homogenem glasbenem slogu, ki se prenaša iz generacije v generacijo, temveč tudi na njegovi edinstveni strukturi. Samo na Dunaju sta na primer v orkestru tudi dunajska oboa in dunajski rog,

Danes je zasedba orkestra zelo mednarodna ali kot je povedal profesor Daniel Froschauer, predsednik uprave Dunajskih filharmonikov, večina glasbenikov prihaja iz držav nekdanjega Avstro-Ogrskega imperija, kot so Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Slovenija … A v resnici ni pomembno, od kod so glasbeniki, pomemben je kolektivni zvok.

Sporočilo glasbe

Na koncertih na Dunaju in po svetu Dunajski filharmoniki niso le najpomembnejši avstrijski kulturni izvoz. S svojimi nastopi izražajo ideale miru, človečnosti in sprave. Nastopali so na zgodovinsko občutljivih krajih, kot so spominski koncert v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen (2000), koncert v Sarajevu ob stoletnici začetka prve svetovne vojne (2014) ter Koncert za mir v Versaillesu (2018). Leta 2012 so postali prvi ambasador dobre volje Inštituta za uporabno sistemsko analizo (IIASA). Vodilo orkestra ostaja misel Ludwiga van Beethovna iz Misse solemnis: »Iz srca – k srcu.«

Novoletni koncert 1.1. 2026 

Dunajski novoletni koncert se je rodil med drugo svetovno vojno kot dobrodelna prireditev pod okriljem nacističnih oblasti – danes pa ima poslanico miru in mirnega sobivanja.

Letos bo prvega januarja na sporedu že 86. koncert po vrsti, prinesel pa bo pet krstnih izvedb, med drugim tudi deli dveh skladateljic. Mimogrede, šele lani je bila prvič na sporedu tudi skladateljica. 

Orkester Dunajske filharmonije bo na prvi januarski dan tokrat vodil Kanadčan Yannick Nezet-Seguin. Dirigent z Dunajskimi filharmoniki sodeluje od leta 2010, taktirko na znamenitem novoletnem koncertu v Zlati dvorani dunajskega Musikvereina pa bo prevzel prvič.

"Skupaj smo za novoletni koncert 2026 izbrali raznolik in živahen program," je v sporočilu za javnost poudaril vodja Dunajskih filharmonikov, violinist Daniel Froschauer.

Dunajski filharmoniki bodo tako na novoletnem koncertu 2026 krstno izvedli valček Donausagen Carla Michaela Ziehrerja, polko Brausteufelchen Eduarda Straussa in Malapou-Galoppe Josepha Lannerja. V drugem delu koncerta bo slišati polko Sirenen Lieder Josephine Weinlich (1848-1887), ki je nekoč na Dunaju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi, in Rainbow Waltz afroameriške skladateljice Florence Price (1887-1953).

Na programu novoletnega koncerta ostaja močno zastopan kralj valčka Johann Strauss mlajši z več deli. Novoletni koncert se bo začel prav z njegovo uverturo k opereti Indigo in štirideset razbojnikov. Kot je razvidno iz programa na spletni strani Dunajskih filharmonikov, se bo uradni del programa novoletnega koncerta končal z valčkom Friedenspalmen Josefa Straussa.