Pexels

Z začetkom leta prihaja tiho pričakovanje, da se bo nekaj spremenilo in bomo ob tem, ko bomo na steno obesili nov koledar, tudi sami »začeli drugače«. Bolj disciplinirano, bolj zbrano, bolj urejeno. Kot da bi se moral že v prvih dneh januarja pokazati rezultat nove odločitve.

A velika pričakovanja največkrat niso realna. Bolj verjetno je, da bomo napredek dosegli z manjšimi in skoraj subtilnimi spremembami miselnosti in vedenja. Ni treba veliko, da naše telo in živčni sistem zaznata spremembo in začneta reagirati bolj umirjeno. Najlažje je, če se tako lotimo novih navad, ki ne zahtevajo posebne motivacije, temveč zgolj malo več pozornosti do sebe.

Predlagamo pet takšnih majhnih navad. Nobena ni nova in spektakularna, a prav zato delujejo.

PREBERITE TUDI:

Osebna rast

Pet stavkov Jima Curtisa, ki vabijo k novoletni samorefleksiji

Osebna rast

5 strategij za pomiritev, ko nas skrbi prihodnost sveta

1. Dan začeti brez takojšnjega pregleda sveta

V današnjem času je navadno prva stvar, ki jo zjutraj naredimo, pogled v naše male »pametne« zaslone. Preverimo novice, sporočila in družbena omrežja. Zdi se nedolžno, a na ta način nas, še preden vstanemo iz postelje, naše telo že postavi v stanje odzivanja. Stresne novice nas prebudijo v napetosti, še preden bi naši možgani sploh dobili priložnost, da zaznajo, da je dan nov.

Majhna navada je v resnici zelo preprosta. Ko se zbudimo, vsaj nekaj minut, še bolje pa kakšno uro, preživimo brez vseh informacij. Vstanemo, se pretegnemo, pojemo zajtrk … vse brez, da bi prej v roke vzeli pametni telefon ali tablico. Ne gre za strogo pravilo, temveč za droben premik. Da dan ne bo stekel mimo nas, temveč se bo začel pri nas.

2. Ne odločamo se o kakovosti dneva že zjutraj

Veliko ljudi si že v prvih minutah dneva pove, kakšen bo. Prekratek spanec, preveč obveznosti, slab občutek v telesu … in dan je v mislih že označen kot naporen ali slab. S tem si že vnaprej določimo pričakovanja, čeprav bi se v resnici dan le redko odvil tako, kot se nakazuje zjutraj.

Mirnejši začetek leta pomeni tudi manj notranjih sodb. Dovoljenje, da se dan šele pokaže in mu tona ne določimo vnaprej, temveč ga sproti uravnavamo.

Pexels

3. Vsaj en trenutek brez izboljševanja sebe

Januar je poln dobrih nasvetov. Kako biti boljši, bolj zdrav, bolj učinkovit, bolj umirjen. Vse to ima svoje mesto, a nenehno izboljševanje lahko hitro postane nov vir pritiska.

Majhna, a pomembna navada je trenutek, ko si dovolimo biti brez cilja. Brez vprašanja, ali je to koristno, produktivno ali smiselno. Takšni trenutki niso izgubljeni, ravno nasprotno, pogosto so tisti, v katerih se živčni sistem dejansko umiri.

4. Prepoznamo tudi, kaj že deluje

Začetki so pogosto usmerjeni v to, česar še ni. Česa nam manjka, kaj bi morali spremeniti, kaj izboljšati. A občutek stabilnosti se ne gradi na stalnem popravljanju, temveč tudi na prepoznavanju tega, kar že imamo in je OK.

To ne pomeni, da se prisiljujemo v zadovoljstvo s trenutnim stanjem, ampak le, da objektivno ocenimo in priznamo našo realnost. Prepoznamo, da nekatere stvari že delamo dobro. Da nekaj odnosov že deluje. Da nismo na ničli, tudi če se tako včasih zdi.

Pexels

5. Mir ne kot cilj, ampak kot spremljevalec

Mir pogosto razumemo kot nekaj, kar pride na koncu. Ko bo vse urejeno, ko bomo imeli več časa, ko bomo manj raztreseni, manj utrujeni, manj obremenjeni. Kot stanje, ki si ga moramo zaslužiti. A tak mir se skoraj vedno odmika. Vedno je še nekaj, kar bi moralo biti drugače, preden si ga dovolimo.

Zato je morda bolj smiselno razmišljati drugače, ne kdaj bomo imeli mir, temveč ali ga znamo opaziti, ko se že pojavi. V drobnih, skoraj neopaznih trenutkih, ko se telo za hip sprosti in omehča. Ko misel ne beži naprej in se za nekaj sekund ne trudimo ničesar izboljšati.

Osebna rast

Novo leto stare zgodbe? Kaj zares prinese pravo spremembo

Tu ima svoje mesto čuječnost, ne kot tehnika ali vaja, temveč kot kratka vrnitev v to, kar je že tukaj. V občutek stopal na tleh. V dihanje, ki poteka samo od sebe. V zvok v prostoru. V trenutek, ki ga zaznamo z vsemi čuti in se napojimo z njim. Četudi morda ni idealen, ampak je preprosto prisoten.

Takšni trenutki niso spektakularni. Pravzaprav jih pogosto preskočimo, ker se zdijo premalo

Pexels

pomembni. A prav iz njih se gradi občutek notranje stabilnosti. Mir, ki ni odvisen od popolnih okoliščin, temveč od tega, ali si ga znamo dovoliti tudi sredi vsakdanjega ritma. Začetek leta je lahko priložnost, da mir ne postane nova zahteva, temveč tih spremljevalec. Nekaj, kar se pojavi vmes in kar znamo prepoznati, ko pride.