Drevesa pripovedujejo ... - o brezi in vrbi tudi Belokranjci


Pred nami je druga serija oddaje Drevesa pripovedujejo. Tokrat je ekipa RTV Slovenije prisluhnila šepetu breze, vrbe, kostanja in oljke ... Belokranjci smo sodelovali pri snemanju filmov o brezi in vrbi. Vabimo vas na njun predpremierni ogled, še preden bosta na voljo širši javnosti. V Domu krajanov Adlešiči bo v četrtek, 21. marca, ob 19. uri na ogled film o vrbi, v četrtek, 28. marca, ob 19. uri pa film o brezi.
Nastopajoči Adlešičani v seriji VRBA: JOŽE VLAŠIČ, Dolenjci; KATARINA ADLEŠIČ, Adlešiči; BORIS GRABRIJAN, Krajinski park Kolpa, Adlešiči;
v seriji BREZA: BOGOMIR VLAŠIČ, Jankoviči; SLAVICA JANKOVIČ, Adlešiči; BORE RAZTRESEN, Rim; Pevska skupina KRESNICE, KUD Božo Račič Adlešiči; Tamburaška skupina KUD Božo Račič Adlešiči, Učenci Podružnične OŠ Adlešiči z mentoricama: T. Starešinič in D. Petruna, BORIS GRABRIJAN, Krajinski park Kolpa, Adlešiči.
Vstop na predpremiero je prost, po filmski predstavi bo stekel pogovor s soustvarjalci oddaje.
Vljudno vabljeni!
Na TV Slovenija se bo serija Drevesa pripovedujejo predvajala na 1. programu od 24. marca dalje – štiri nedelje in sicer: 24.marec – VRBA ob 21:53, 31.marec – BREZA ob 22:32, 7. april – KOSTANJ ob 21:59, 14.april – OLJKA ob 21:58.
Drevesa so nemi sopotniki človekovega vsakdana. Od nekdaj. Čudovita naravna dediščina in hkrati glasniki preteklosti, nosilci kulturnega spomina in močnega simbolnega pomena. Zato jim je vredno tudi »prisluhniti«.(urednica in scenaristka: Neva Novljan; režiserka: Siena Krušič, snemalec: Mišo Čadež)
Urednica in scenaristka serije Drevesa pripovedujejo NEVA NOVLJAN je zapisala:
- Vrba ljubi vodo in to nakazuje že keltski izvor njene besede. Za mnoge je simbol velike matere zemlje, častile so jo že grške boginje podzemlja, zato med ljudmi še danes velja za čarovniško drevo. V Sloveniji srečamo čez 20 vrst vrb, nekatere so stare že prek 400 let, najbolj prepoznana med ljudmi pa je vrba žalujka. Z njene povešene veje pa naj bi bil po ljudski pripovedi kriv celo sam Juda Iškariot. Od nekdaj je bila vrba tudi navdih rokodelcev in umetnikov, zato iz njenega lesa še danes nastajajo čudoviti izdelki. Zdravilne učinkovine v njenem lubju in listih – protibolečinski učinek - je že pred našim štetjem odkril že Hipokrat, oče medicine, v 19. stoletju pa so vrbine učinkovine botrovale razvoju revolucionarnega zdravila aspirin. Vrba zdravi, pomirja in inspirira. Pravijo, da je vrba drevo, ki joka s solzami drugih in tolaži žalostne.
- Zgodbo bele lepotice Breze so nam pripovedovali srčni Belokranjci iz Adlešičev in okolice in skozi njihov odnos do breze in krajine, v kateri že stoletja živijo in delajo, smo spoznali, zakaj se ljudje vedno znova radi vračamo v te kraje in k njihovim belim brezam. Breza simbolizira nedolžnost, zareze na njenem belem lubju naj bi predstavljale lestev v onostranstvo, breza s svojim sokom in listjem zdravi in pomirja, varuje pred zlom in privablja ljubezen v naše življenje. Breza je v Beli Krajini inspirirala otroške igre, pesmi in glasbo. S svojimi zelenimi listi je nepogrešljiva spremljevalka Zelenega Jurija, njene veje in listje so ljudje s spreminjali v različne domače pripomočke ali pa si z njimi lajšali zdravstvene težave. Zato so “Beli Kranjci”, kot jih je že davno tega poimenoval Valvasor, ponosni na svoje breze. V objemu belih brez pa se tudi naključnemu obiskovalcu zazdi, da se v Beli krajini čas res ustavi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se