Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Vrtačičevi iz Pristavice so eni večjih kmetov v šentjernejski občini. Ukvarjajo se tako s prašičjerejo kot perutninarstvom, od tega živi vsa družina, ki pridno dela.

Domači sin Darko je z ženo Eriko leta 2003, po očetovi smrti, prevzel kmetijo. Že takrat je bila usmerjena v prašičjerejo, saj je oče Lojze v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekako nehal proizvodnjo mleka ter zgradil hlev za plemenske svinje. A prišli so težki časi, odkupne cene so padale in z začetnih 70 plemenskih svinj so v devetdesetih letih prešli na 20, del hleva pa so preuredili za perutnino. Začeli so gojiti še piščance, po nekaj sto.

To počnejo še danes, le številke so se spremenile. V zadnjih letih jih zredijo okrog 80 tisoč na leto, pogodbo pa imajo s kmetijskimi zadrugami. Kar nekaj jih prodajo tudi domačinom. Po letu 2003 so začeli s povečevanjem tako prašičjereje kot perutninarstva, ki je bilo takrat še bolj v povojih.

Z ženo sta začela graditi nove hleve za perutnino, nabavljati opremo, itd. Ko sta pred petimi leti kupila del farme KZ Krka Novo mesto na Draškovcu, kjer so imeli prej deset let prostor v najemu, je bilo vse lažje - zdaj imajo na farmi vzrejo jarkic nesnic, doma pa piščančke.

Arhiv Dolenjskega lista

Tudi pujske imajo na obeh krajih. Doma redijo 40 do 50 plemenski svinj in imajo lastno vzrejo, na farmi v Draškovcu pa redijo pitance in odojke, v kooperaciji s Farmo Ihan, ki podpira slovensko blagovno znamko Anton. V hlevu imajo zdaj okrog šesto prašičev, letno pa jih zredijo okrog 2.500. V Draškovu bodo hlev preuredili in čredo še povečali.

Zakaj Vrtačičevi, ki obdelujejo okrog 60 hektarov površin, ostajajo pri obeh panogah, prašičjereji in perutninarstvu, kakšne načrte imajo z gradnjo novega hleva za pujske, kakšne odnos ima naša država do kmeta, kakšni so zaslužki v kmetijstvu itd., si preberite v aktualni številki Dolenjskega lista.