Jure Klobučar

Potem ko se je v četrtek iztekel rok za izplačilo zimskega regresa oziroma obvezne božičnice, to je nove pravice, ki mora bili zaposlenim izplačana v višini polovice minimalne plače v denarju, letos je to 638,86 evra, se na Delavsko svetovalnico že obračajo številni delavci, veliko vprašanj pričakujejo tudi v prihodnjih dneh.

Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je na današnji novinarski konferenci poudaril, da gre pri zgodbah, s katerimi se srečujejo, za že videne prakse oziroma scenarije. 

Nanje se je denimo obrnil delavec, ki mu je delodajalec nakazal zimski regres, zdaj pa zahteva, da mu ta denar vrne v gotovini. "To se že leta dogaja pri poletnem regresu. Delodajalec si na ta način očisti roke in reče, da je to izplačal, potem pa naroči delavcem, da naj ta denar vrnejo," je opozoril Lukić. Vse zaposlene v primerih tovrstnih zahtev delodajalcev poziva, naj se nemudoma, preden vrnejo znesek, obrnejo na svetovalnico.

Lukič: Zimski regres ni pralnica denarja

Prav tako so po pričakovanjih zaznali primer, ko je delodajalec z zimskim regresom, ki je neobdavčen in neoprispevčen, v resnici izplačal nadure. Tudi delavcem, ki se soočajo s takimi praksami, v svetovalnici svetujejo, naj jih kontaktirajo, da se da delodajalcem jasen signal, "da vemo, kaj delajo". "Zimski regres ni pralnica denarja," je bil oster Lukić.

Lukič je izpostavil primer večjega čistilnega servisa, med drugim izvajalca storitev za več javnih naročnikov, ki ima več 100.000 evrov mesečnih prihodkov s tega naslova, pa je delavcem sporočil, da jim bo izplačal zgolj 60 odstotkov zimskega regresa.

Jure Klobučar

Zamik izplačila v celoti ali v delu je sicer podjetjem dovoljen le v primeru nelikvidnosti in za leto 2025 še v primeru, da čez leto oziroma do konca marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu.

"Nelikvidnost je lahko zelo spolzka beseda in pričakujemo, da jo bodo delovni inšpektorji zelo natančno preučili," je dejal Lukić in dodal, da tovrstne zlorabe pri letnem regresu niso bile redke.

Zahtevajte pisna pojasnila

V primerih neizplačila ali zgolj delnega izplačila zimskega regresa bi bilo dobro, da delavci zahtevajo pisno pojasnilo za tako odločitev, so prepričani v svetovalnici. To je treba nato po njihovih besedah preučiti, da se ugotovi, ali so razlogi res utemeljeni. Vsebinsko obravnavo pričakujejo tudi od inšpektorjev. Nelikvidnost sicer opredeljuje insolvenčni zakon.

Se pa na svetovalnico obračajo tudi delavci, ki so v bolniškem staležu, eden od njih denimo zimskega regresa ni dobil, četudi bi ga moral. Nova pravica je namreč pridobljena s sklenitvijo delovnega razmerja in pripada tudi tistim na bolniški.

Jure Klobučar

Prav tako so med vprašanji, naslovljenimi na svetovalnico, tista, ki se nanašajo na izplačilo sorazmernega dela regresa. Do zimskega regresa so upravičeni vsi delavci, ki so bili letos zaposleni pri kateremkoli delodajalcu. Če so bili zaposleni pri večih, so upravičeni do sorazmernega dela regresa pri vsakem od njih, če so bili zaposleni samo nekaj mesecev, so upravičeni do teh nekaj mesecev. "Če je bil nekdo v koledarskem letu zaposlen samo 15 dni, pa mu pripada za 15 dni zimskega regresa," je bila slikovita Orel. 

Sorazmernost velja tudi za pogodbe za skrajšani delovni čas, z izjemo, ko gre za delo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju in starševskem dopustu, ti so upravičeni do zimskega regresa v celoti, je pojasnila Laura Orel iz Delavske svetovalnice.

Zagovornik obravnaval 20 primerov diskriminacije

V Sloveniji velja pri vseh izplačilih, povezanih z delom, načelo nediskriminacije. To pomeni, da delodajalec (niti v dogovoru s sindikati) ne sme postaviti takih meril in kriterijev za izplačila nagrad ob koncu leta, da bi bile te vezane na osebne okoliščine oziroma prisotnost na delu, na način, da se znesek izplačila niža z rastjo števila dni odsotnosti zaradi bolezni ali porodniškega dopusta.

Do danes je Zagovornik načela enakosti diskriminatorno obravnavo pri merilih za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost družb ugotovil v 20 zadevah, prvi primer ugotovljene diskriminacije pri "božičnici" je iz leta 2019. "V vseh tovrstnih primerih gre za to, da so podjetja kot merilo za izplačilo nagrade določala, da bodo tisti, ki bodo stalno prisotni, prejeli več kot drugi, ki bodo z dela odsotni," so pojasnili v uradu.

Sašo Švigelj

Nekatera podjetja so v teh merilih izrecno zapisala, da bodo nižjo nagrado prejeli zaposleni, ki bodo koristili bolniško, bili na porodniškem oziroma starševskem dopustu, na negi otroka ... Zagovornik je v teh primerih ugotovil neposredno diskriminacijo na podlagi zdravstvenega stanja, starševstva, nosečnosti in invalidnosti.

Nekatera pa so za merilo določila prisotnost na delu na splošno, pri čemer niso upoštevala, da so lahko zaposleni odsotni tudi nehote, zaradi osebnih okoliščin, na katere nimajo vpliva (kot so zdravstveno stanje, starševstvo, invalidnost, nosečnost). V takih primerih je Zagovornik ugotovil posredno diskriminacijo.

Sodna praksa na strani Zagovornika

Nekaj podjetij, ki se z ugotovitvijo Zagovornika niso strinjala, je izkoristilo možnost tožbe na upravnem sodišču, ki pa je doselj pri odločanju vedno pritrdilo argumentaciji Zagovornika. Pri tej temi je pomemben tudi sklep vrhovnega sodišča, da je slabša obravnava zaposlenih, ki so bili med letom odsotni z dela zaradi zdravstvenega stanja, diskriminacija, so poudarili.

Kljub sodni praksi nekatera podjetja še vedno diskriminatorno določajo merila za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost. Zagovornik na to temo še prejema prošnje za svetovanje in predloge za ugotavljanje diskriminacije. So pa tudi podjetja, ki po opozorilu o diskriminatornosti svojih ravnanj, kršitev odpravijo in prikrajšanim zaposlenim nagrade izplačajo v celoti. Zagovorniki v takšnih primerih postopke ugotavljanja diskriminacije ustavi.

"Pri Zagovorniku že od leta 2019, ko smo obravnavali prvi primer diskriminacije pri božičnici, poudarjamo, da odsotnost z dela zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico. Ko se to zgodi, je tudi po oceni vrhovnih sodnikov to diskriminacija," poudarja zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

"Ko zaposleni opazijo domnevno diskriminatorno ravnanje, lahko delodajalce sami seznanijo s sodno prakso in se poskušajo dogovoriti o odpravi nepravilnosti. Če pri tem ne bi bili uspešni, pa lahko oddajo prijavo Zagovorniku ali se obrnejo na Inšpektorat za delo," še poudarja Lobnik.