Jure Klobčar

Vlada je skozi parlamentarno sito tako spravila zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na centrih za socialno delo in v domovih za starejše, ki so ga poslanci sprejeli s 55 glasovi za in nobenim proti. Gre za tako imenovan prevedbeni zakon, s katerim se zagotavlja, da bo 1. decembra letos prehod v sistem dolgotrajne oskrbe v institucijah potekal nemoteno, pregledno in brez administrativnih zapletov.

»Z njim zagotavljamo, da bo eden največjih reformnih projektov naše države, torej vzpostavitev celovitega sistema dolgotrajne oskrbe, zaživel varno, pregledno in učinkovito ter predvsem v korist ljudi, ki storitev potrebujejo danes,« je danes pred razpravo poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je pojasnil, da gre za tehničen, a vsebinsko izjemno pomemben zakon.

Najbolj brano tedna

Dolgotrajna oskrba v domovih: razkrito, koliko boste plačevali

Zakon je tehnično orodje, ki omogoča, da bo sistem dolgotrajne oskrbe v domovih za starejše uveden brez prekinitev in preplačil ter z najmanj birokratskimi ovirami, pa so pojasnili na ministrstvu. Uvedeni ukrepi omogočajo hitrejše prevedbe obstoječih oskrbovancev v nov sistem, razbremenitev centrov za socialno delo ter učinkovitejše sodelovanje vseh izvajalcev.

Kaj prinaša?

Pod črto, stanovalci domov za starejše bodo avtomatično vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe brez čakanja na administrativni postopek. Tudi osebe, ki nimajo skrbnika, čeprav bi ga potrebovale, bodo takoj vključene v sistem. Dom za starejše bo namreč sprožil postopek za vzpostavitev skrbnika, hkrati pa tudi določil osebni načrt. Skrbnik bo odločitev lahko potrdil naknadno, ko bo imenovan.

V skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi bodo stanovalci v domovih za starejše od 1. decembra plačevali le za nastanitev in prehrano. Znesek za oboje skupaj je omejen z višino zagotovljene pokojnine za 40 let delovne dobe, ki letos znaša 782 evrov. Ta kapica bo veljala za standardno nastanitev, ki je dvoposteljna soba s souporabo sanitarij.

Slovenija

Kaj morate vedeti o dolgotrajni oskrbi na domu?

Za obdobje od 1. decembra letos do 30. septembra prihodnje leto je uvedeno pavšalno plačilo izvajalcem dolgotrajne oskrbe, kar bo omogočilo nemoteno financiranje storitev, dokler ne zaživijo v celoti vsi sistemi.

Starejšim od 80 let ne bo treba k vlogi za e-oskrbo prilagati zdravniškega potrdila, pravica do e-oskrbe iz pilotnega projekta pa se bo podaljšala do konca leta 2026, še določa zakon.

Sprejeli so tudi več dopolnil koalicijskih poslanskih skupin. Tako denimo dopolnilo k 11. členu omogoča prevedbo oskrbovancev, ki so vključeni v dnevno institucionalno varstvo, v uporabnike dnevne dolgotrajne oskrbe. Niso pa sprejeli dopolnil SDS. V skladu z enim od njiju bi bili upokojenci izvzeti iz plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, z drugim pa bi zamaknili zbiranje prispevka, dokler ne bo analize o finančnih potrebah zakona o dolgotrajni oskrbi.

Zakon v veljavi

Dolgotrajna oskrba: vse, kar morate vedeti

Cilj zakona ostaja jasen: manj birokracije, več učinkovitosti in boljša dostopnost storitev za ljudi. Minister Maljevac ob tem dodaja, da gre za enega največjih sistemskih projektov našega časa, ki vključuje več tisoč zaposlenih in več deset tisoč uporabnikov: »V središču pozornosti so ljudje, uporabniki storitev, njihovi svojci in zaposleni v sistemu, ki dolgotrajno oskrbo s papirja prenašajo v prakso. S tem zakonom jim omogočamo, da to storijo brez prekinitev in z večjo preglednostjo.«