B.B.

##IMAGE-3292869##

Računsko sodišče je pri šestih slovenskih komunalah preverilo smotrnost poslovanja na področju ločenega zbiranja in ravnanja z odpadki. V svojem poročilu, ki ga je izdalo pred dobrim tednom, je za štiri podjetja ugotovilo, da so bila pri tem neuspešna, prav toliko pa je bilo tudi neučinkovitih. Med tistimi, ki so dobili negativno oceno v obeh kategorijah, je tudi Komunala Novo mesto.

Novomeško javno podjetje namreč krepko zaostajala za slovenskim povprečjem deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov. Ta v novomeškem primeru znaša okoli 12 odst., medtem ko na ravni države komunalna podjetja v povprečju izločijo že okoli 19 odst. odpadkov.

Novomeška komunala še najbolj zaostaja na področju zbiranja bioloških odpadkov, ki ga je začela uvajati šele konec leta 2007. Biološki odpadki, ki jih zbere novomeška komunala, predstavljajo vsega 1 odst. celotne mase komunalnih odpadkov, kar je skoraj štirikrat manj od državnega povprečja.

Komunala Novo mesto je nekoliko uspešnejša na področju ločenega zbiranja frakcij (steklo, papir, embalaža), ki so v letu 2007 predstavljale 7 odst. celotne mase zbranih odpadkov (slovensko povprečje je 10 odst.), še najbolj pa se državnemu povprečju približajo na področju zbiranja kosovnih odpadkov, katerih delež v skupni masi znaša 4 odst. (slovensko povprečje je 5 odst.).

Zagovor Komunale

"Res je, da smo z zbiranjem bioloških odpadkov oz. nameščanjem zabojnikov zanje začeli precej pozno, saj smo se v letih 2006 in 2007 ukvarjali predvsem sami s sabo," priznava direktor novomeške komunale Bojan Kekec, ki je na čelu družbe spomladi 2007 nasledil Alojzija Muhiča.

Najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega je novomeška komunala pri repu uspešnosti ločenega zbiranja odpadkov, je neprimerna infrastruktura, so prepričani v Komunali.

"Če bi bila 2. faza Ceroda z obratom za mehansko-biološko obdelavo končana, bi delež izločenih odpadkov v nekaj letih približal polovici. Če tega ne bo, se bomo lahko le zelo počasi približevali 20 odstotkom," je prepričan Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala.

Do takrat pa nameravajo v novomeški komunali predvsem povečati število odlagališč za ločeno zbiranje odpadkov (ekoloških otokov). Na območju, kjer deluje Komunala Novo mesto (ločeno zbiranje odpadkov izvaja na celotnem območju nekdanje novomeške občine z izjemo Šentjerneja) je bilo leta 2007 postavljenih 124 ekoloških otokov, trenutno jih je 154, do konca leta jih bo že 200, prihodnje leto pa 250.

Še bolj kot ekološki otoki so pomembni zbirni centri, kjer se po besedah Štuklja nabere približno dve tretjini vseh ločeno zbranih odpadkov. A poleg zbirnega centra v Novem mestu imajo svojega le še v Šentjerneju in Žužemberku.

Neprijetno, a koristno poročilo

"Tako poročilo računskega sodišča, kolikor je neprijetno, je lahko tudi koristno, ko se z župani občin pogovarjamo o potrebnem vlaganju v infrastrukturo," poudarja Kekec.

Na Komunali v zagovor za slabe rezultate ločenega zbiranja odpadkov povejo še to, da so ena redkih komunal z integralnim načinom zbiranja smeti.

Kot v svojem poročilu še opozarja računsko sodišče, novomeška komunala, podobno kot ostale, ni vzpostavila nadzora nad ravnanjem občanov pri ločevanju komunalnih odpadkov. Je pa na drugi strani med tistimi, ki so največ vlagale v promocijo in ozaveščenost o pomenu ločevanja odpadkov (14 evrov na tono ločeno zbranih odpadkov). Te akcije po oceni računskega sodišča doslej niso imele pomembnega vpliva, a po besedah Kekca v Komunali na tem področju prek različnih osnovnošolskih akcij delajo predvsem z najmlajšimi in na dolgi rok.

"Sistem z individualnimi zabojniki in tehtanjem odloženih odpadkov bi bil gotovo bolj stimulativen, a to bi pomenilo tudi višjo ceno zbiranja odpadkov, ki je zdaj med najnižjimi," opozarja Štukelj.

K skupnemu rezultatu ločenega zbiranja odpadkov pomembno prispeva tudi dejavna dolenjska romska skupnost, ki, kot ocenjujejo na Komunali, še pred prihodom njihovih kamionov pobere okoli 10 odst. materiala, ki bi sicer končal med ločeno zbranimi odpadki.

Nezanemarljiva ni niti dejavnost dolenjskih osnovnošolcev, ki še vedno pridno zbirajo star papir, s čimer nižajo količino, ki bi jo sicer prej ali slej odpeljala komunala, glede izida zbiranja bioloških odpadkov pa na Komunali poudarjajo, da so poleg 300 »bio« zabojnikov po gospodinjstvih brezplačno razdelili tudi 700 kompostnikov, s čimer spodbujajo predelavo bioloških odpadkov na domu.