Profimedia

"Imamo dogovor," je na družbenem omrežju X sporočil predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in dodal, da so voditelji članic EU v jutranjih urah podprli odločitev o zagotovitvi 90 milijard evrov podpore Ukrajini za obdobje 2026-27. Pojasnil je, da bo EU zagotovila posojilo, podprto s proračunom EU. To bo naslovilo nujne finančne potrebe Ukrajine, Kijev pa bo to posojilo odplačal šele, ko mu bo Rusija plačala vojno odškodnino.

"Unija si pridržuje pravico, da za odplačilo tega posojila uporabi zamrznjena ruska sredstva," je pojasnil Costa. Voditelji so hkrati Evropski komisiji dali mandat, da nadaljuje delo na posojilu Kijevu na podlagi uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij.

Profimedia

Madžarska, Češka in Slovaška ne bodo sodelovale

Kljub temu da voditeljem članic EU na zasedanju ni uspelo doseči dogovora o uporabi premoženja ruske centralne banke za financiranje nadaljnje podpore Ukrajini, je bila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zadovoljna z doseženim. "Dosegli smo dogovor, s katerim lahko pokrijemo finančne potrebe Ukrajine za naslednji dve leti," je dejala po koncu vrha EU. Spomnila je, da je Evropska komisija predlagala dve rešitvi, obe pravno utemeljeni in tehnično izvedljivi. Države članice so se odločile podpreti zadolževanje EU na kapitalskih trgih. "To bomo storili na podlagi okrepljenega sodelovanja," je pojasnila.

Vojna v Ukrajini

EU potrdila zamrznitev 210 milijard ruskega premoženja

Madžarski premier Viktor Orban, ki nasprotuje pomoči Ukrajini, je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško ne bo sodelovala pri posojilu.

Uspeh Belgije

Uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je zaradi pravnih pomislekov nasprotovala predvsem Belgija, kjer je sedež finančne institucije Euroclear, ki hrani večino sredstev ruske centralne banke.

Belgijski premier Bart De Wever je na vprašanje, ali današnji dogovor pomeni zmago, odgovoril: "Mislim, da je Ukrajina zmagala ... Evropa je zmagala in zagotovo je zmagala finančna stabilnost." Povedal je še, da je teoretično "pripravljen ponovno razpravljati" o načrtu za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, ob tem pa menil, da novi pogovori januarja "niso realistični". 

Da je skupno zadolževanje EU "najbolj realistična in najbolj praktična" rešitev, je prepričan tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Pomoč Ukrajini

Zamrznjeno rusko premoženje: Koliko ga je v Sloveniji in kakšne so pasti

Nemški kancler Friedrich Merz, ki se je močno zavzemal za uporabo zamrznjenih ruskih sredstev, pa je dejal, da današnja odločitev o posojilu pošilja jasen signal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da se vojna ne izplača.

Golob po tihem pričakoval takšno rešitev

Slovenski premier Robert Golob je povedal, da je zadovoljen s takšno rešitvijo. "Sem jo že dopoldne po tihem pričakoval, vendar pa je bilo treba stvari izpeljati, preden bi jo lahko obljubljali," je po zasedanju  dejal Golob.

Zamrznjena sredstva ruske centralne banke tako po njegovih besedah ostajajo najmočnejše pogajalsko sredstvo za to, da se v naslednjih dnevih in tednih resno pogovarja o miru v Ukrajini. "Mislim, da je to tudi tisto najbolj pomembno sporočilo. Res si želimo, da v Ukrajini pride čim hitreje do miru, in mislim, da je od danes teh možnosti nekoliko več," je poudaril.

Kot je še povedal predsednik vlade, je glavni namen zamrznjenega ruskega premoženja, da se uporabi za vojno odškodnino oziroma obnovo Ukrajine, ko bo prišlo do miru.