Muškatna kadulja: kako oživiti to redko in dišečo rastlino na svojem vrtu

Muškatno kaduljo bi lahko uvrstili med zapostavljene rastline, saj je na modernih vrtovih, ki so pokriti s folijo, tlakovci in trajno zastirko, skoraj ni več. Za to, da ostane na vrtu, namreč potrebuje nekaj "golih" tal, da se lahko zaseje ... Morda pa vas bo njena lepota prepričala, da ji vseeno zagotovite primerno mesto?

Opis in izvor

Muškatna kadulja ali Salvia sclarea izvira pretežno iz evropskega prostora, v naravi jo najdemo v južnem delu Evrope – severni del Mediteranskega bazena in severna Afrika, ter v nekaterih predelih osrednje Azije – v Siriji. Je sorodnica žajblja in travniške kadulje ter še mnogo drugih znanih divjih in okrasnih rastlin iz družine ustnatic. Združuje jih zgradba cveta, katerega spodnji del spominja na ustnice – od tod tudi slovensko ime družine. Zanje so značilna stebla, ki so v prerezu kvadratna, in ne okrogla kot pri večini rastlin.
Iz okroglih temnorjavih semen zraste muškatna kadulja v en meter visoko in široko markantno rastlino z več stebli. Odlikujejo jo veliki, žametni, hrapavi listi srčaste oblike. Če jih pomečkamo med prsti, so značilno aromatični. Socvetja so sestavljena iz po redko nastavljenih belo-zelenih cvetov, veliko večjih, kot smo jih vajeni pri drugih kaduljah. Zaradi lila ovršnih cvetnih listov imajo socvetja pridih vijoličaste barve, značilne za ustnatice, in od daleč delujejo nežno rožnato. Cveti poleti, od začetka junija do konca avgusta.

Gojenje in razmnoževanje
Glede rastišča muškatna kadulja ni posebno zahtevna, ustrezajo ji običajna vrtna tla, ki naj bodo dobro odcedna. Uspeva na sončnih in polsenčnih rastiščih. Za to, da jo ohranimo na vrtu, ji omogočimo prostor, kamor se bo lahko zasejala. Raste hitro in pokončno, opore ne potrebuje. Škodljivci na vrtu je ne napadajo, občutljivi so le mladi listi, saj grejo v slast polžem. Zanjo so usodna težka in mokra tla.

Uporaba
Nekoč so muškatno kaduljo uporabljali kot zdravilno rastlino, saj njeni listi vsebujejo protivnetne snovi, uporabljali pa so jo tudi za aromatiziranje pijač. Danes se goji za pridobivanje eteričnih olj, za aromatiziranje in konzerviranje živil ter za aromatiziranje muškatnih vin, likerjev in drugih pijač.

Na vrtove jo sadimo kot okrasno rastlino s kratko življenjsko dobo. Uspeva tudi v plitvih, kamnitih tleh in prenese sušnata obdobja. Lepo se kombinira s trajnicami na podeželskih vrtovih, gredah ali v mešanih zasaditvah. Uvrstimo jo lahko tudi na zeliščne gredice in skalnjak. Na vrt privlači žuželke in metulje.

Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
