Kdo žgoli v vašem vrtu? Vodnik za prepoznavanje ptic
Naše vrtove obiskujejo številne vrste ptic. Jih prepoznate? Naj vam pomagamo z opisi najpogostejših.
V poletnih mesecih nas velikokrat že ob svitu prebudi glasno petje ptic, s katerim pozdravljajo nov dan. Nekatere ptice po videzu že prepoznamo, saj jih lahko pogosto opazujemo zelo od blizu. Tako zagotovo vsi poznamo veliko sinico in domačega vrabca, ki se zelo rada smukata po naših vrtovih, približata pa se nam predvsem pozimi, ko obiskujeta krmilnice.
PREBERITE TUDI:
Nekatere druge vrste ptic pa opazimo redkeje, bodisi zaradi bolj prikritega načina življenja bodisi zaradi njihove obarvanosti. Številne vrste so namreč rjavih odtenkov ali po obarvanosti podobne kateri drugi vrsti, ki jo poznamo. Tako velikokrat sploh ne opazimo, da gre za drugo vrsto in jih pogosto zamenjamo z bolj pogostimi vrstami ptic.
Pomembni so detajli
Le ostro oko lahko na stari jablani opazi vijeglavko. Vijeglavka je manjša vrsta žolne, njena velikost pa je primerljiva z velikostjo vrabca. Je značilna prebivalka kmetijske krajine z visokodebelnimi sadovnjaki. Zaradi svoje obarvanosti se skoraj popolnoma zlije z deblom, zato jo veliko pogosteje slišimo kot pa dejansko vidimo. Med žolnami na svojih vrtovih zato pogosteje opazimo velikega detla ali zeleno žolno, ki sta pisani in številčnejši vrsti.
Z malo sreče bomo na vrtu opazili tudi pogorelčka. Hitro ga lahko zamenjamo s šmarnico, saj sta si po obarvanosti precej podobna. Pogorelčka od šmarnice ločimo predvsem po izrazitem rdečkastorjavem trebuhu in repu ter beli nadočesni progi. Tudi šmarnica ima rdečkastorjav rep, vendar ta obarvanost ne sega na trebuh. Samci šmarnice so črni s sivkastim odtenkom. Samice obeh vrst so bolj rjavkasto obarvane. Pogorelček je v Sloveniji vse redkejša gnezdilka, ki jo ogroža predvsem izginjanje visokodebelnih sadovnjakov v ekstenzivni kulturni krajini. Veliko pogosteje nam zato pot prečka šmarnica, ki je pri nas pogosta vrsta in med najbolj splošno razširjenimi.
V toplih poletnih večerih, ko že pade mrak, med posedanjem na terasi slišimo tihi »u«. V naši bližini je takrat mala uharica, ki se odpravlja na nočni lov. Ko se odpravimo v hišo, bo zagotovo ujela kakšno voluharico prav na našem vrtu. Če so v bližini tudi mladiči, jih bomo ponoči, ko se vse umiri, prav gotovo zaznali, saj se ti značilno oglašajo s kratkimi piski.
Ni pa to edina sova, ki ponoči zaide na naše vrtove. Pričakujemo lahko tudi obisk velikega skovika ali pogostejše lesne sove, ki zelo rada obišče tudi naselja, čeprav je prebivalka listnatih in mešanih gozdov.
Ptice selivke
Številne ptice lahko pri nas opazujemo samo v toplem delu leta, saj so selivke, ki jeseni zapustijo Slovenijo in se odpravijo v južne kraje. Na jug se ne odpravijo zato, ker bi jih pri nas zeblo, temveč zato, ker so pretežno žužkojede ptice in pri nas pozimi nimajo dovolj hrane.
Ena izmed njih je bela pastirica. V Slovenji gnezdijo štiri vrste pastiric, najpogosteje pa opazimo prav belo pastirico, saj je splošno razširjena vrsta odprte in polodprte krajine. Pogosto jo srečamo v naseljih, zelo rada pa se zadržuje tudi v bližini naših vrtov. Njeno sorodnico, sivo pastirico, bomo na vrtovih opazili redkeje. Rada se namreč zadržuje predvsem ob potokih in manjših rekah, kjer z vodne gladine pobira ličinke žuželk.
Verjetno ena najznamenitejših ptic selivk pa je bela štorklja. V poletnih mesecih lahko zaide tudi na našo zelenico, sicer pa jo najpogosteje opazimo med košnjo travnikov. Na sveže pokošenem travniku se v nekaterih predelih Slovenije zbere tudi do 10 štorkelj. Te pridno lovijo kobilice za svoje mladičke in jim jih neutrudno prinašajo v gnezdo. Vsak mladič mora dnevno zaužiti okrog 60 odstotkov svoje telesne mase, kar pomeni, da morata starša dnevno naloviti več kot 1 kilogram hrane za vsakega mladiča.
Bela štorklja pa ni edina vrsta štorklje v Sloveniji. Ima bližnjo sorodnico, črno štorkljo. Ne razlikujeta se le po barvi perja, temveč tudi v obnašanju. V nasprotju z belo črna štorklja ne gnezdi v bližini človekovih bivališč, temveč v gozdu. Je veliko bolj sramežljiva in se človeka že na daleč izogiba. Posledično jo redkeje opazimo, navadno pa je to ob kakšnem ribniku ali gozdnem potoku. Je tudi bistveno redkejša. V Sloveniji gnezdi le 40–60 parov črnih štorkelj.
Za obstoj te dragocene vrste pri nas je pomembno ohranjanje mirnih, naravnih gozdov s starimi velikimi drevesi ter omejevanje človekovih aktivnosti v času njenega gnezdenja (maj–avgust). Z akcijo »Varuhi gozdnih specialistov« bomo črni štorklji in številnim drugim ogroženim gozdnim vrstam ptic vrnili gozdove.
Akciji »Varuhi gozdnih specialistov« se lahko pridruži prav vsak in s tem pomaga ohranjati naše čudovite ptice. Obiščite www.gozdnispecialisti.si in spoznajte, kako lahko pomagate tudi vii.
Naj vam bo prepoznavanje ptic v veselje
Slovenci se ponašamo z raznovrstno naravo. V njej lahko uživamo že ob pogledu skozi okno, kaj šele ob vstopu na naše pestre vrtove, ko nad nami preletavajo številne ptice. Žal iz leta v leto to raznovrstnost izgubljamo. Od vseh nas je odvisno, ali bomo neugoden trend obrnili, in vsak po svojih močeh moramo prispevati k ohranjanju narave. Začnemo lahko že pri urejanju svojih vrtov. Naj imajo tudi generacije za nami možnost občutiti ugodje, ki nam ga ponuja pestra narava, in spoznati vse vrste ptic, ki jih lahko danes opazujemo mi.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
